Christopher Marlowe, angleški dramatik, pesnik in prevajalec, najbolje poznan po delih Malteški Žid, Tragedija o doktorju Faustu in Edvard II, je poleg Williama Shakespeara najbolje poznan predstavnik elizabetinske tragedije. Zadnjih 200 let so mu pripisovali avtorstvo številnih del, izdanih pod imenom Shakespeara, mnogi so bili celo prepričani, da je pod psevdonimom napisal kar vsa. To teorijo strokovnjaki Shakespearovih del ostro zavračajo, se pa strinjajo, da je največji britanski dramatik med pisanjem sodeloval s svojimi sodobniki. 23 akademikov je pri ustvarjanju najnovejše izdaje zbranih del New Oxford Shakespeare preučilo številne drame in druga besedila različnih avtorjev iz elizabetinskega obdobja, v katerih so s pomočjo računalniških programov analizirali uporabo določenih besed, besednih zvez in besednih kombinacij. Prišli so do zaključka, da je Marlowe s Shakespearom skoraj zagotovo sodeloval pri pisanju trilogije Henrik VI. »Pri nekaterih odsekih je jasno, da jih je napisal Shakespeare, pri drugih, da jih je Marlowe,« je za Reuters izsledke komentiral Gary Taylor, eden od vodij projekta nove izdaje zbranih del. »Zdaj vemo, da nista zgolj vplivala eden na drugega, ampak sta tudi sodelovala,« je pristavil.
V zbirki bo objavljenih 44 dramskih besedil, od katerih je Shakespeare pri 17 sodeloval z drugimi avtorji. V zbranih delih, ki so pri isti založbi izšla pred 30 leti, so objavili 39 dramskih besedil, a so menili, da jih je zgolj osem proizvod »skupinskega« pisanja. Takšno sodelovanje med pisatelji v času vladanja kraljice Elizabete I. ni bilo nič nenavadnega, različne teorije zarote pa so nastale nekaj stoletij kasneje. »Da sta bila Shakespeare in Marlowe velika rivala, so zgolj ugibanja. Možno je, da sta se imela rada, možno je, da sta se sovražila. Tega ne bomo nikoli vedeli. A tudi rivali lahko med seboj sodelujejo,« je prepričan Taylor.
Sodelovanje s kolegom igralcem?
Njegovega zanosa in gotovosti pa ne deli britanska profesorica na univerzi v Warwicku Carol Rutter. »Verjamem, da je Shakespeare sodeloval z različnimi ljudmi, a bi me zelo presenetilo, če bi bil med njimi Marlowe. V času, ko so bila ta dela napisana, je bil namreč že uveljavljen dramatik. Zakaj bi privolil v sodelovanje z neznanim igralcem?« se za BBC sprašuje Rutterjeva, ki se ji zdi bolj privlačna in verjetna teorija, da je Shakespeare sodeloval s kakšnim kolegom igralcem. »Najverjetneje je Shakespeare kariero dramatika začel v gledališču, kjer je sprva igral, sodeloval pa je s kakšnim igralcem. Ti so imeli Marlowa v svojih mislih, na odru in ustnicah, saj so igrali njegove igre. Njegov vpliv pa se je nato pokazal v delih.«
Vprašanja o avtorstvu in z njimi teorije zarote se v literarnih krogih pojavljajo že bolj ali manj vse od nastanka Shakespearovih dramskih besedil. Poleg Marlowa med štiri najverjetnejše kandidate za pisanje teh besedil uvrščajo Edwarda de Vera, 17. grofa Oxfordskega, sira Francisa Bacona in Williama Stanleyja, 6. grofa Derbyja. Od leta 1922 obstaja celo društvo »Shakespearian Authorship Trust«, v katerem so prepričani, da Shakespeare ni avtor nobenega od del, podpisanih pod tem imenom. Izpostavljajo, da nekdo, ki je izhajal iz revnejšega okolja, ne bi mogel imeti toliko znanja o elizabetinskem ali jakobinskem najvišjem sloju (vključujoč spletke in življenje na dvoru), kakor tudi ne zadostne izobrazbe, s katero bi lahko razvil pisateljsko genialnost, ki jo uvrščamo v sam vrh svetovne literature. Med tistimi, ki so dvomili o Shakespearovem avtorstvu, so tudi številna znana imena, na primer Walt Whitman, Mark Twain, Henry James, Sigmund Freud, Charlie Chaplin, Orson Welles in Helen Keller. Na eni strani tako nekateri trdijo, da se ne da dokazati, da je Shakespeare napisal vsa dela, strokovnjaki na drugi pa, da se ne da dokazati, da jih ni.
