Ko se je februarja bližalo zaprtje balkanske poti, je nevladna organizacija iz Špilj Boarder Crossing Spielfeld na meji med Slovenijo in Avstrijo zaznala številne nepravilnosti avstrijskih oblasti pri zavračanju beguncev. Opazili so hude napake v postopkih, zavajajoča vprašanja in arbitrarno odločanje policistov o tem, komu je Avstrija dovolila vstopiti v državo in komu ne. Na las podobne stvari so se dogajale nekaj sto kilometrov južneje na meji med Slovenijo in Hrvaško, s čimer so bili seznanjeni policija, MNZ, varuhinja človekovih pravic, UNHCR ter humanitarne in nevladne organizacije.
Avstrijsko sodišče pritrdilo aktivistom
Medtem ko v Sloveniji ni prišlo do tožb, ampak je ostalo le pri opozorilih, so se v Avstriji organizirali. Organizacija Boarder Crossing Spielfeld se je povezala z ekipo odvetnikov. Skupaj so skušali poiskati čim več ljudi, ki so se jim zgodile nepravilnosti, da bi jim pomagali vložiti tožbe. Po neuradnih podatkih jim je do sodišča uspelo pripeljati okoli 25 primerov, med njimi so družine, zato je število ljudi precej večje. Za zdaj je bilo rešenih enajst primerov, sedmim pritožbam je sodišče ugodilo. Štiri je zavrnilo, a se bodo pritožili na vrhovno sodišče.
Tisti, ki so pravdo dobili, so zdaj v absurdni situaciji: v Avstriji lahko zaprosijo za azil, a tja po legalni poti ne morejo. Kot nam je potrdil odvetnikRonald Frühwirth, ki se ukvarja s temi primeri, avstrijsko notranje ministrstvo namreč te ljudi zavrača, ker ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi lahko zakonito prišli v Avstrijo. »Skušamo najti način, kako bi lahko vstopili v Avstrijo. To je težko, kajti znašli smo se v povsem novi pravni situaciji,« pravi Frühwirth. Nekateri od njih so zdaj v Sloveniji, drugi so medtem odšli v druge države.
Sodišče je tako pritrdilo aktivistom, ki so ugotovili napake v postopkih. Na meji v Špiljah bi morali begunci dobiti vse potrebne informacije, kot so razlog zavrnitve, kje se je mogoče pritožiti, letak s podatki organizacije, ki jim lahko pomaga pri pritožbi »V mnogih primerih teh informacij niso dobili. Več policistov je na sodišču povedalo, da ljudje med postopkom niso bili informirani z letakom ali so jim ga vzeli med procesom vračanja,« je povedala Petra Leschenz, pravna svetovalka in ena od ustanoviteljic platforme Boarder Crossing Spielfeld. Drugo bistveno vprašanje je bilo, kako je policija med več tisoč ljudmi izbrala tiste, ki so jih zavrnili. Sodišče je ugotovilo, da policistom njihovi nadrejeni niso povedali, kakšna so merila, ampak so se odločali arbitrarno. Pri tem policisti niso bili seznanjeni z osnovami azilnega prava. »V enem primeru je sodišče eksplicitno ugotovilo, da je bila oseba, potem ko je že zaprosila za azil v Avstriji, vrnjena. Avstrijsko sodišče je prvič ugotovilo kaj takega.«
Preslabo sodelovanje slovenske pravne stroke
Ker so se takšne stvari dogajale tudi pri nas, avstrijske sodbe Sloveniji posredno sporočajo, da je prav tako delovala nezakonito. Na to opozarja Mirovni inštitut. »Sodbe v Avstriji potrjujejo tisto, na kar smo opozarjali in še vedno opozarjamo, a nas nihče ne jemlje resno. Vse, kar so avstrijska sodišča vsebinsko ugotovila glede svojih postopkov, bi seveda lahko aplicirali tudi na naše. Zlasti naša mejna policija se je v času koridorja zgledovala po Avstriji. Praktično je posnemala vse njene prakse,« je povedala direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon in dodala, da bi slovenski organi morali preučiti avstrijske sodbe in popraviti napake, a glede na dosedanje ravnanje Slovenije ne pričakuje, da bodo to naredili.
Poraja se vprašanje, zakaj so se v Avstriji organizirali in pomagali ljudem do pravne pomoči, v Sloveniji pa ne. Kogovšek-Šalamonova razlog vidi v preslabem sodelovanju med odvetniško, nevladno in profesorsko pravno stroko. »Pri nas teh postopkov na sodišču ni. A to ne pomeni, da se take napake niso dogajale, ampak je težava v tem, da bi potrebovali bolj ozaveščeno širšo pravno stroko. Morali bi sami poiskati potencialne stranke in te stvari sprožiti. To se pri nas ni zgodilo in se tudi nikoli ne zgodi.«
Za ljudi, ki se jim je v Sloveniji zgodila krivica v času balkanske poti, je zdaj najbrž prepozno.
