Granit je julija lani za 7,5 milijona evrov kupilo podjetje Kit-Ak Gradnje v lasti Andreja Kitaka iz Rogaške Slatine, ki pa je ugotovil, da v Kamnolomu Poljčane ni toliko rudnin, kot je zatrjevala ena izmed cenitev. Zato je zahteval nižjo kupnino, sprožil pa je tudi tožbe in kazenske ovadbe. O tem, kdo je iz kamnoloma odtujil manjkajoče količine rudnin, je po besedah naših virov blizu policije še preuranjeno govoriti, nedvomno pa je bil Kamnolom Poljčane predmet kraje med letoma 2013 in 2015, torej v obdobju tik pred stečajem do nakupa. Cenitev kamnoloma je bila leta 2013 opravljena kar dvakrat, cenitvi pa se razlikujeta za skoraj milijon kubičnih metrov rudnin oziroma 12 milijonov evrov.
Denarja kupcu ni treba vračati
Postopkov je zaradi dvoma o legalnosti posla oziroma zaradi suma v prirejenost stečaja za potrebe gradbenega lobija, katerega lovke iz Štajerske po besedah naših virov segajo tudi v Prekmurje, več. Poleg kriminalistične preiskave in postopka inšpekcije je med njimi tudi tožba, ki jo je Kitak vložil tik po nakupu lanskega julija, ko je ugotovil, da bo kupil manj, kot so mu ponudili na razpisu, a je posel moral vseeno izpeljati, saj mu je stečajno sodišče grozilo, da bo v vsakem primeru unovčilo bančno garancijo. Kitak je na mariborskem okrožnem sodišču takoj vložil tožbo, s katero je želel zmanjšati ceno kupnine. Sodišče je Kitaku v večini ugodilo, saj je tudi stečajni upravitelj Branko Đorđevič priznal manko zalog mineralnih surovin glede na cenitev, na podlagi katere je Kitaku prodal Granit. A se je Đorđevič na prvostopenjsko odločitev sodišča kljub temu pritožil, višje sodišče v Mariboru pa je nato ugotovilo, da je Kitakov zahtevek neutemeljen, in odločilo, da mu kljub velikemu manku količin v kamnolomu denarja ni treba vrniti – ne glede na to, da je Kitak s stečajnim upraviteljem že takrat, ko je ugotovil razliko med cenitvama, celo dosegel dogovor o znižanju kupnine. S tem se je takrat strinjal tudi edini ločitveni upnik DUTB, a stečajno sodišče soglasja k znižanju kupnine ni podalo.
Dve cenitvi premoženja
Prvo oceno premoženja je pripravila velenjska družba PV Invest, drugo pa sodni cenilec Zvonko Jezernik. PV Investova cenitev je rudninsko premoženje Granita oktobra 2013 ocenila na 190.000 kubičnih metrov, Jezernik pa je čez mesec dni Granitu dostavil dokument, iz katerega je razvidno, da je pod zemljo teh rudnin bistveno več: po njegovi oceni kar 1.011.924 kubičnih metrov. Za Dnevnik je Jezernik povedal, da zadeve ne bi rad kakor koli vrednostno pojasnjeval, saj da je delal po strokovni podlagi študije, katere izvora se ni spomnil. »Verjemite mi, vse je tako, kot mora biti, sicer pa sem vse o tem že povedal kriminalistom. Povedal sem jim isto kot vam.«
Kljub enormni razliki v ugotovljenem podzemeljskem premoženju Granita, ki je v bistvu last države in ne družbe v stečaju, se je stečajni upravitelj odločil, da bo upošteval Jezernikovo cenitev, zaradi česar domnevno opeharjeni Kitak danes zahteva ničnost pogodbe oziroma vrnitev preplačila. To po besedah njegovega odvetnika Andreja Kaca znaša 3,2 milijona evrov. Postopek še ni zaključen.
Mariborsko okrožno sodišče je za sodnega izvedenca imenovalo podjetje PV Invest, ki je de facto odkrilo obseg izčrpavanja kamnoloma v času pred primopredajo: odpeljanih naj bi bilo kar 881.924 kubičnih metrov zalog mineralnih surovin oziroma okrog 83 odstotkov prodajanega, poleg tega je PV Invest ugotovil, da je bilo pred stečajem kopano tudi globlje od projektiranega stanja v območje bodoče koncesije. Poleg tega pa je bilo izkopanih še 830.000 kubičnih metrov zalog mineralnih surovin.
Stečajni upravitelj Branko Đorđevič zadeve ni želel podrobneje pojasnjevati, poudarja pa, da so bili vsi prodajni in poslovni dogodki vodeni zakonito, korektno in z verodostojnimi dokazili. Glede enormne diskrepance v cenitvi premoženjskega stanja Granita se Đorđevič ni želel izjasniti, prav tako ni odgovoril na vprašanje, zakaj je bil Granit tik prek stečajem ocenjen dvakrat.
