Danes se je začelo praznjenje nezakonitega taborišča migrantov in beguncev pri Calaisu, na severu Francije. Po burni noči, ko je prišlo do izgredov in zažiga smeti ter policijskega protinapada s solzivcem, kar se je sicer že prej pogosto dogajalo, je čez dan zadeva v navzočnosti 1250 policistov in 700 novinarjev potekala razmeroma mirno. Že ob svitu je množica ljudi s prtljago stala pred središči za registracijo v bližini taborišča. Ob pol devetih zjutraj je odpeljal prvi od 60 avtobusov, ki begunce in migrante razvažajo po vsej Franciji.
V »džungli«, kot imenujejo nezakonito taborišče pri Calaisu, je v zadnjih letih živelo povprečno po 8000 migrantov in beguncev, ki so se hoteli, skriti na tovornjaku ali ladji, prebiti v Veliko Britanijo, kjer bi lažje prišli do dela. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je govoril o »mirni in urejeni operaciji«. Sicer naj bi praznjenje »džungle«, do katerega je prišlo predvsem zaradi pritiska prebivalcev Calaisa in volilnih računov vladajočih socialistov, potekalo ves teden. Migrante in begunce nameravajo francoske oblasti razpršiti po 280 sprejemnih centrih za prosilce za azil po vsej Franciji, ki jih vodijo predvsem lokalna združenja. Za vsakega begunca daje država 25 evrov na dan.
Dva tisoč prebežnikov noče zapustiti Calaisa
Na notranjem ministrstvu trdijo, da »nihče ni prisiljen, da mora oditi z avtobusom«. Toda, kot trdijo v nekaterih nevladnih organizacijah za pomoč migrantom, tistemu, ki noče stopiti na avtobus, grozi, da ga bodo izgnali v domovino. Nevladne organizacije pa oblasti opozarjajo, da vsaj 2000 beguncev in migrantov noče zapustiti območja Calaisa, ker želijo na vsak način priti v Veliko Britanijo.
Za zdaj vse poteka mirno, ker z avtobusi odhajajo tisti prebežniki, ki so želeli zapustiti taborišče in zaprositi Francijo za azil. To so predvsem Sudanci in Etiopijci, ki jim je na primer zmanjkalo denarja za Veliko Britanijo ali pa so prevečkrat neuspešno poskušali priti tja, predvsem pa imajo dovolj mraza in nečloveških razmer. Svoje je opravila tudi francoska propaganda, po kateri imajo veliko možnosti, da dobijo azil v Franciji.
Vztrajajo Afganistanci
Afganistanci, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh prebivalcev »džungle«, pa kljub dejstvu, da v 80 odstotkih primerov dobijo v Franciji azil, nočejo zapustiti območja Calaisa, saj vztrajajo pri svojem prizadevanju, da bi nekako prišli v Veliko Britanijo, kjer jih pogosto čakajo sorodniki. Torej francoske oblasti težji del operacije čaka v prihodnjih dneh, pri čemer bi se lahko upirali tudi migranti, ki so jim v Franciji že zavrnili prošnjo za azil.
Zdi se, da vsaj za zdaj na notranjem ministrstvu nimajo namena ostreje nastopiti proti prebežnikom, ki nočejo v sprejemne centre. Dali so jim namreč vedeti, da lahko brez težav odidejo proč bodisi peš bodisi z vlakom. V nevladnih organizacijah pa so prepričani, da se bodo prej ali pozneje vrnili na območje Calaisa, da bi se znova poskušali prebiti do obljubljene dežele – Velike Britanije.
Tudi prebivalci Calaisa, med katerimi so v zadnjih letih prizadeti zlasti trgovci in zaposleni v turizmu, so prepričani, da bodo migranti in begunci kmalu spet postavili taborišče v njihovi bližini. »Calais bo namreč vedno 30 kilometrov proč od Velike Britanije,« pravi eden njih. Predvsem so razočarani nad nekaterimi občinami v Franciji, ki niso hotele sprejeti prebežnikov iz Calaisa. Kar nekaj prebivalcev Calaisa pa je pomagalo beguncem in se zdaj od njih poslavljajo.
V Belgiji pa se bojijo, da bi novo nezakonito taborišče nastalo na njihovih tleh, zato zdaj poskušajo spremljati gibanje prebežnikov. Zadevo otežuje stavka belgijskih policistov, ki zahtevajo učinkovitejše ukrepe proti prebežnikom iz Calaisa.
