»Mejduš, to se pa še meni fino zdi,« je svoje občutke ob prejemu Borštnikovega prstana, najvišjega nacionalnega priznanja za igralsko umetnost, povzel igralec Dare Valič. S to kratko, toda duhovito izjavo ter nekajminutnim aplavzom za nagrajenca se je sinoči sklenil 51. festival Borštnikovo srečanje, na katerem se je v minulih desetih dneh zvrstilo skoraj 70 dogodkov, od številnih predstav do različnih spremljevalnih vsebin, ki jih je po prvih podatkih obiskalo približno 6000 ljudi.

Veseli zlasti v Celju in Kranju

Med enajstimi predstavami, ki so se zvrstile v letošnjem tekmovalnem programu, je mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Martin Kušej (predsednik), Zala Dobovšek, Tomaž Gubenšek, Ivor Martinić in Nina Šorak, v sklepni besedi med »širokim poljem izrednih uprizoritev« še posebej izpostavila tri, skozi katere po njihovem prepričanju preseva aktualno stanje naše družbe – in sicer avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in zavoda Maska, »kritični prikaz razvoja Slovenije«, pa »zelo aktualno« uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj in predstavo Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj, »ki se spusti globoko v analizo novih meščanskih slojev«. Prav Učenim ženskam, avtorskemu projektu po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija, je žirija prisodila tudi veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki se je s svojimi predstavami vsaj zadnjih nekaj let bolj občasno uvrščalo v tekmovalni program, letos pa je bilo po izvrstni sezoni zastopano s kar dvema uprizoritvama, ob omenjeni še s Hauptmannovo dramo Rose Bernd v režiji Mateje Koležnik, so se lahko ob tem razveselili še dveh igralskih nagrad – eno od štirih Borštnikovih nagrad za igro je dobila Pia Zemljič (za vlogi v obeh omenjenih predstavah), nagrade za mlado igralko pa je bila deležna Liza Marija Grašič (prav tako za vlogi v obeh uprizoritvah); razdelila si jo je s Patrizio Jurinčič Finžgar, ki je bila kot mlada igralka nagrajena za vlogo Hane v uprizoritvi Dogodek v mestu Gogi (SSG Trst in Glasbena matica). Za nameček je Rose Bernd prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone, ki so jo prav tako podelili na sinočnji slovesnosti.

Tujih gostov vedno več

Druga »zmagovalka« letošnjega festivala je prav tako že omenjena Bernhardova drama Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj, ki je bila nagrajena za celostno vizualno podobo, Mateja Koležnik si je zanjo prislužila nagrado za najboljšo režijo, za vlogo Vere pa je bila nagrajena še igralka Vesna Jevnikar. Žiranti niso spregledali niti predstav Projektator naveze Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič v produkciji Zavoda Delak, koprodukcije Mestnega gledališča ljubljanskega in SSG Trst Peer Gynt v režiji Eduarda Milerja in projekta Kralj Ubu, ki ga je z ekipo v ljubljanski Drami zrežiral Jernej Lorenci (vse so prejele po dve nagradi), medtem ko je Republika Slovenija prejela posebno nagrado po presoji žirije.

»Z izvedbo festivala sem zelo zadovoljna,« pa je povedala umetniška direktorica Borštnikovega srečanja Alja Predan. »To je bil eden najtežjih festivalov doslej, tehnično je bil izredno zahteven, kajti na njem se ni zvrstilo le ogromno dogodkov, od tega tudi po tri ali štiri predstave na dan, temveč je bilo treba za nekatere uprizoritve usposobiti tudi povsem negledališke prostore, na primer letališki hangar ali fitnes center. Toda prav ves načrtovani program smo uspešno izpeljali, vse je teklo kot namazano.« Zadovoljna je bila tudi s številom tujih gostov, ki jih ni bilo, kot pravi, še nikoli toliko kot tokrat. gb