Francoski predsednik François Hollande gre vsak večer ob 22.30 v posteljo in, drugače kot večina Francozov, zaspi takoj in brez uspaval. Zbudi se ob štirih zjutraj in na pametnem telefonu prebere novice. Okrog šestih zaspi nazaj. Živi sam. Njegova partnerica Julie Gayet, ki je po poklicu igralka, bi to rada spremenila in postala prva dama, a Hollande tega noče.
Vse to in še marsikaj drugega, veliko bolj pomembnega, problematičnega in zaupnega je Hollande v zadnjih petih letih pripovedoval dvema uglednima novinarjema, ki sta zdaj kot nevtralna opazovalca objavila knjigo Predsednik tega ne bi smel reči, ki obsega več kot 600 strani. Z njima je Hollande v zadnjih petih letih klepetal več kot 60-krat, z njim sta naredila sto ur tonskih posnetkov, nekajkrat sta skupaj z njim večerjala in ob vinu se je predsedniku razvezal jezik. Že leta 2011, ko je po aferi Dominiqua Strauss-Kahna postalo jasno, da bi lahko postal predsednik, se je z njima dogovoril, da bosta iz pogovorov z njim napisala knjigo.
Brez olepšav in prikrivanja
Hollande je očitno hotel biti v svojem razumevanju demokracije povsem transparenten predsednik. A knjiga, v kateri novinarja v resnici nista ničesar prikrivala ali olepševala, nima pozitivnega učinka na njegovo javno podobo. Znova se je izkazal za predsednika, ki v času visoke brezposelnosti in terorističnih groženj zapravlja čas z novinarji in komentiranjem svojega delovanja. Tokrat pa je zlasti z nekaterimi izjavami, ki jih ne bi smel izreči, zapravil še tisto malo teoretičnih možnosti, ki jih je imel za ponovno izvolitev prihodnje leto. Levici se je še bolj odtujil zlasti z izjavo, da so levi socialisti sami idioti. Povsem v nasprotju s stališčem njegove vlade je njegovo zavračanje islama in beguncev, ki jih je Francija lani sprejela za vsaj tridesetkrat manj kot Nemčija.
Lepe besede o Merklovi
Poleg tega se je moral Hollande po izidu knjige opravičiti tožilcem in sodnikom, ki so protestirali, ker jih je označil za strahopetne. Kot nasvet teroristom za novo tarčo napada pa zveni Hollandovo priznanje, da se boji, da bodo napadli kakšno šolo: »Na ta način nas lahko najhuje prizadenejo.« Zanimivo je, da ceni Angelo Merkel, nemško kanclerko je opisal kot resno, inteligentno, odgovorno Avtorjema knjige je razkril, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru v času viška grške dolžniške krize povedal, da so ga v Atenah spraševali, ali bi bila Rusija pripravljena tiskati drahme, kar je pomenilo, da se je vlada v Atenah pripravljala na mogoč izstop iz evrskega območja. Putin temu ni bil naklonjen.
Razkril je celo, da mu je evropska komisija dala jasno vedeti, da v resnici ne misli resno z maksimalnim triodstotnim proračunskim primanjkljajem, ki ga Francija že devet let precej presega. »To je privilegij Francije,« je nadaljeval. »Mi lahko rečemo: varujemo vas, imamo močno vojsko, diplomacijo. In to ima svojo ceno.«
Po izidu te knjige, ki vsebuje celo vrsto spornih izjav, je velika večina socialističnih poslancev, pa tudi najožjih Hollandovih sodelavcev prepričanih, da bi bil najboljši predsedniški kandidat stranke premier Manuel Valls, čeprav tudi on po anketah nima nobenih možnosti proti kandidatoma desnice in skrajne desnice. Hollande bo odločitev o tem, ali bo znova kandidiral za predsednika, sporočil v začetku decembra.
