Slovenija je ena redkih držav, ki ji je uspelo znižati delež pretežkih in debelih otrok in mladostnikov. Naša prednost je, da so vladni resorji, nevladne organizacije, civilna družba in drugi pri prizadevanjih za izboljšanje prehranjevanja in gibalnih navad ljudi že začeli sodelovati, so poudarili na prvi nacionalni konferenci o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, namenjeni izboljšanju povezovanja med akterji na teh področjih.
Debelost se je v Evropi od začetka 90. let prejšnjega stoletja več kot potrojila, čezmerna teža pa neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi in razvoj bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in rak. V čezmerno težo in z njo povezane bolezni vodi nezdrav življenjski slog z neustrezno prehrano in premalo gibanja na čelu. Izboljšanje navad prebivalcev je zato nadvse pomembno.
Sodelovanje med resorji postalo stalnica
V Sloveniji smo pri zdravi prehrani in gibanju naredili že kar veliko, je menila Mojca Gobec, vodja Direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje. To je dediščina pred desetletjem sprejetega prvega nacionalnega programa o prehranski politiki in kasnejšega nacionalnega programa za spodbujanje telesne dejavnosti. Lani smo dobili nov nacionalni program o prehrani in gibanju do 2025, v katerem poudarjajo ustvarjanje pogojev in oblikovanje okolja, ki omogočajo boljše prehranjevalne in gibalne navade in zdravo izbiro. »Pomembno je naslavljati ljudi v celem obdobju življenja: od ranega otroštva do pozne starosti. Zdravje nastaja, se ohranja in krepi tam, kjer ljudje preživljamo večino svojega časa,« poudarja Gobčeva. Kompleksne cilje bo mogoče doseči le z ukrepanjem več vladnih resorjev, »usklajeno, sistematično in vztrajno, čez meje mandata ene vlade«.
Tako je bilo v sodelovanju z drugimi resorji v preteklih letih mogoče uresničiti smernice zdravega prehranjevanja v šolah, uveljavljena je bila prepoved prodajnih avtomatov v šolah, strokovno se je spremljalo šolsko prehrano, tradicionalni slovenski zajtrk je združil tri ministrstva za spodbujanje zajtrkovanja, dostopnost sadja in zelenjave v šolah je večja in drugo.
Shema šolskega mleka
Uresničujejo se tudi novejši projekti: celovita prehranska obravnava pacientov v zdravstvenem varstvu, pripravili so smernice za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, s katerimi želijo zmanjšati oglaševanje sladkih, slanih in mastnih živil v času otroških TV-programov. Tako bodo morale TV-hiše oblikovati pravila ravnanja in se po 1. januarju 2017 po njih tudi ravnati, je poudarila Gobčeva. Posodabljajo smernice zdravega prehranjevanja v šolah in vrtcih. Pripravljajo predpis, ki bo omejil vsebnost nezdravih maščob v živilih, ker na ravni EU do usklajenega pristopa ni prišlo, je pojasnila.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je napovedal, da bodo z naslednjim šolskim letom razširili sheme šolskega sadja in zelenjave z mlekom. Zdaj lahko šolarji zunaj obrokov posežejo po brezplačnem sadju, v prihodnje bodo lahko tudi po kozarcu mleka in morda tudi jogurta.
Napredek je sicer v večini držav majhen
Telesno dejavnost spodbujajo s pomočjo projekta Zdrav življenjski slog, ki vključuje brezplačne ure telesne dejavnosti in s tem zagotavlja več gibanja otrokom različnih starostnih skupin. Z ministrstvom za infrastrukturo sodelujejo pri zagotavljanju trajne mobilnosti. Nova sodelovanja so začrtali tudi ob evropskem dnevu športa.
Žal je napredek na področju prehrane in gibanja pri večini držav majhen, je povedal João Breda, programski direktor za področje prehrane, telesne dejavnosti in preprečevanja debelosti pri SZO za evropsko regijo. Razlog za slabe rezultate so slabe ali slabo izvajane politike: označevanja zdrave oziroma manj zdrave hrane na embalaži živil, visoke cene zdrave hrane, neizvajanje zgodnjih prehranskih intervencij, premalo telesne dejavnosti v šolah, (ne)ustreznost šolskih obrokov, izpostavljenosti otrok ogljikovim hidratom... »Ne morete pričakovati čudežev, če nič od tega ne izvajate,« je bil jasen Breda. Na Madžarskem so na primer po obdavčenju sladkih pijač dosegli 26-odstotni padec porabe pijač z dodanim sladkorjem.
Na ravni EU so veliko pozornosti začeli posvečati reformulaciji živil, kot rečejo izboljšanju prehranske sestave že obstoječih živih v sodelovanju z živilsko industrijo: govorimo predvsem o zmanjšanju vsebnosti soli, dodanega sladkorja in nasičenih maščob. Gre predvsem za prostovoljne odločitve živilske industrije, tudi v obliki zavez odgovornosti podjetij, da bodo izboljšali svoje izdelke, je povedal Attila Balogh iz generalnega direktorata za zdravje in varno hrano pri evropski komisiji.
