Čeprav so meščani očitno spomin na Kurjo vas (ali nemško Hühnerdorf) izbrisali iz svojega kolektivnega spomina, sta se arhitekta in bojevnika za kulturno dediščino Ljubljane Milan Kovač in Peter Kerševan odločila, da ta spomin obudita, saj vas razumeta kot del naše kulturne dediščine. Peter Kerševan je zasnoval celo predlog spomenika Kurji vasi, stal bi lahko blizu vhoda v Botanični vrt. Simboliziral bi kurjo družino, v gnezdu pa bi bila zlata jajca v naravni velikosti.
Zabrisana vas
Kurjevaščani so dejansko stoletja plačevali davek in varovali Ljubljano pred Dolenjci in za pretekle stoletne usluge si po mnenju arhitektov nedvomno zaslužijo spomenik. Vas je stala ob starodavni cesti, središče vasi pa je bilo ob starem Karlovškem mostu, kjer je bila tudi tramvajska postaja z imenom Kurja vas. Vas se je širila proti barju in ob vznožju Golovca. Ljubljana si je Karlovško predmestje s Kurjo vasjo nato prilastila leta 1850, leta 1892 pa je proti želji Kurjevaščanov vzela vasi še ime. Preimenovali so jo v Cesto na Dolenjsko železnico.
»Kurnikov in tudi hiš nekdanjih prebivalcev ni več. Ostal je le most čez Gruberjev kanal, skrit pod novim Karlovškim mostom, ter urbanistično popolnoma degradirano naselje,« ugotavljata arhitekta.
Tovrstne kulturne dediščine, ki bi jo po nepotrebnem pometli pod preprogo, je v Ljubljani še kar nekaj. Tako sta taista arhitekta že pred leti mestni občini predlagala spomenik legendarnim ljubljanskim oziroma trnovskim solataricam, ta naj bi stal ob izlivu Gradaščice. Občina je bila najprej celo navdušena nad idejo, vendar se potem ni zgodilo nič. Drugače je bilo z njuno pobudo, da bi ob Čevljarski ulici ali na trgu pred Čevljarskim mostom postavili spomenik čevljarjem. To idejo so takoj zavrnili, argument pa je bil, da denarja za tak spomenik ni.
Zatajili tudi solatarice in čevljarje
»Očitno v naši spomeniški politiki velja, da se čevljarji, ki so stoletja delali obuvala revnim in bogatim občanom in občankam, in solatarice, ki so tudi stoletja z muko pridelovale hrano, jo dovažale na tržnice in hranile mestno prebivalstvo, ne morejo primerjati s kulturnimi velikani naših nekdanjih in seveda še vedno bratskih narodov. Ljubljana je očitno postala »kozmopolitsko« mesto, ki se ne želi ponašati s spomeniki najnižjemu sloju prebivalcev,« razmišljata arhitekta.
Opozarjata pa, da so denimo pred reško tržnico namesto kipa Franju Tuđmanu postavili kip mlekarici, trg v mestecu Krk pa krasi občanka z jerbasom na glavi. Celo v »provincialnem« Celju pred železniško postajo stoji kip Alme Karlin, ki se vrača s potovanja, pred občino pa namesto župana sedi na kolesu kip celjskega fotografa Josipa Pelikana.
Zato se po njunem mnenju tudi »kozmopolitska« Ljubljana ne bi smela sramovati spomenikov Kurji vasi, solataricam in čevljarjem. Če je problem zgolj denar, bi se ta celo lahko našel pri kakšnem evropskem skladu, kjer razumejo tudi tovrstno dediščino za kulturno, sta prepričana. Nekdanja Kurja vas bi celo lahko postala del turistične promenade ob Grubarjevem kanalu.
