V resničnem življenju se v oktobru 2016 zgodi nepojmljivo – polovica svetovnega spleta je nedosegljivega. Storitve, kot sta Twitter in Spotify, so nedosegljive, pomembna spletišča, kot sta Reddit in Paypal, se ne naložijo. Raziskovalci ugotovijo, da so v t.i. DOS napadu (denial-of-service) sodelovale t.i. pametne naprave interneta stvari, ki so z velikim številom zahtevkov sesule strežnike, ki skrbijo za upravljenje z domenskimi naslovi spletišč.
Zaenkrat preiskovalci še ne vedo, kdo je napad izvedel, vedo pa, da je bilo v njem vključenih več deset milijonov IP naslovov oziroma naprav. To pomeni, da v napadu niso sodelovali samo osebni računalniki in strežniki, temveč tudi bolj nedolžne in manjše naprave. Zobne ščetke. Merilci temperature. Hladilniki. Osebne tehtnice.
Internet stvari, ki po eni strani postaja del digitalnega vsakdana, po drugi strani pa naprave še vedno nimajo zadostnih varnostnih standardov, ki bi preprečevali nepooblaščene dostope in izrabo naprav v zle namene. O problemih razvoja smo v tej rubriki že večkrat pisali, tokrat pa se je tudi v praksi pokazalo, kako brutalne in globalne so lahko poslednice velikega števila nezavarovanih pametnih naprav. In čeprav so bile posledice vidne »samo« štiriindvajset ur (kar je na spletu cela večnost), je bil to še en znak, da se je treba o tem resno pogovoriti in prevzeti svoj del krivde za nastalo zmešnjavo.
Krivi so proizvajalci, ki naprave na trg spuščajo brez osnovnih varnostnih standardov in ki odgovornost za neodgovorno rabo valijo na uporabnika. Na tej strani bi morali stremeti k osnovni varnosti, ki bi preprečevala tako hitro in enostavno zlorabo.
Krivi so kupci, ki se ne zavedajo nevarnosti in podlegajo marketinškim oddelkom proizvajalcev. Ti jih namreč bombardirajo s superlativi in pri tem pozabljajo na napake, probleme in pomanjkanje zavedanja kupcev o problemih. Zobna krtačka je računalnik. Hladilnik je računalnik. Osebna tehnica je računalnik.
Krivi so regulatorji. Nepripravljenost na svet, ki prihaja, se bo hitro spremenila v sceno filma iz uvoda. Kje je zakonodaja, ki bo regulirala proizvajalce naprav brez varnostnih standardov in pomanjkljivo dokumentacijo?
Kriva je politika. Govori o pametnih mestih, o digitalizaciji vsega, kar obstaja, brez da bi se ukvarjali z smiselnostjo, varnostjo in tehtanjem med varnostjo in uporabnostjo bi se moralo dogajati hitreje in z večjo zavzetostjo.
V filmu iz naslova se zgodba konča, ko se komet odmakne od našega planeta in se življenje vrne v normalne tirnice. Na žalost pri internetu stvari te možnosti nimamo. Zadevo bomo morali rešiti sami. Ali pa bomo prepuščeni na milost in nemilost naših hladilnikov.
