Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman tik pred vladno obravnavo nove tobačne zakonodaje še nista dorekli usode tobačnega centa. Po neuradnih informacijah naj bi Vraničar-Ermanova pri zadnjih pogajanjih ponujala kompromisne davčne možnosti, s katerimi bi zdravstvu res odmerjali nekaj dodatnega denarja, a tega ne bi mogli več imenovati tobačni cent. Kompromisne možnosti naj bi dopuščale več vladnih posegov v ta sredstva, kot bi jih prvotni predlog ministrstva za zdravje.
Odločitev šele tik pred zdajci?
»Tobačni cent bo verjetno ostal odprta zadeva do seje vlade,« pričakuje Kolar-Celarčeva. Glede na trenutne načrte bi od vsake škatlice cigaret zdravstvu odmerili 50 centov, kar bi ob upoštevanju padca prodaje po trenutnih izračunih prineslo okoli 65 milijonov evrov na leto. Premier Miro Cerar se o tobačnem centu še ni izrekel, je potrdila Kolar-Celarčeva, po njenih besedah pa bo imel še vedno možnost opredeliti se pred sejo vlade in na njej. »Zdravstvu je bilo doslej odvzetega veliko denarja. Posledice so vidne v izgubah in čakalnih vrstah, zato res nujno potrebuje sveže finančne vire. Že če bi prevzel tisto, kar bi res moral, torej pokrivanje izgub in izobraževanje zaposlenih v zdravstvu, bi moral državni proračun prispevati okoli 230 milijonov evrov več. Zavedam se, da je ta denar iz njega nemogoče potegniti takoj, a bo treba napraviti korake v tej smeri,« je poudarila ministrica za zdravje.
V primeru neuspeha pogajanj s finančno ministrico o tobačnem centu ima v rokavu še rezervno možnost, kakšna je, pa za zdaj ne razkriva. Prepričana je, da so argumenti vendarle na strani zdravstvenega resorja: »Na finančnem ministrstvu izhajajo iz upada priliva ob dvigovanju trošarin. Padec prodaje tobačnih izdelkov bi bil po njihovem zelo velik. A letno je v Sloveniji kar 3600 prezgodnjih smrti zaradi kajenja, zdravstvo pa ima zaradi posledic kajenja zelo veliko izdatkov.«
Nevladne organizacije za namensko porabo
V nevladnih organizacijah, ki se zavzemajo za strožjo tobačno zakonodajo, tobačni cent vidijo kot daleč najprimernejšo rešitev. »Dvig cene tobačnih izdelkov prinese zmanjšanje njihove uporabe, zlasti med mladimi. V tem kontekstu je nujna uvedba tobačnega centa kot namenske trošarine. Škodo zaradi posledic rabe tobaka mora kriti tisti, ki ima od prodaje teh izdelkov korist, torej industrija,« je dejal Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Da bi moralo ostati pri predlogu o tobačnem centu, meni tudi Jan Peloza iz Brez izgovora Slovenija. »Le na tak način je mogoče meriti, koliko denarja bo res namenjenega zdravstvu. Če bi šlo le za namensko postavko v proračunu, jo lahko vsaka vlada ukine, zmanjša ali v primeru krize uporabi za kaj drugega,« je dejal.
»Davki niso nikomur všeč,« se je na včerajšnji razpravi o tobačni politiki v državnem svetu pošalil dr. Filippos Filippidis iz šole za javno zdravje londonskega Imperial Collegea. Vseeno pa ima glede na dosedanje evropske izkušnje namensko usmerjanje precej višjo podporo javnosti od dvigovanja cen kar tako, je pristavil. Na tak način je mogoče denar usmeriti tja, kjer ga sicer manjka.
