Črnjanka naj bi kmalu postala Lozančanka

Stvar interpretacije. Sama sem bližje vaši ugotovitvi. Dejstvo pa je tudi, da bom nastopila na mariborski tekmi. Moja realnost je, da se s športom ukvarjam na dnevni ravni. Za svoje zdravje mi je v izziv, da se dobro pripravim na Zlato lisico. Zavedam se, da bom morala biti zelo dobro fizično in psihično pripravljena, da se bom lahko po dveh letih znova podala v startno hišico. Če mi bo to uspelo, bomo še videli.

Odločitev je v meni zorela dalj časa. Zadnje sezone so bile zelo naporne in sem jih stežka speljala do konca. Že po predlanski olimpijski sezoni smo bili v ekipi mnenja, da je vsega dovolj. A sem vseeno našla dovolj motivacije, saj si nisem želela končati kariere s tako slabo sezono v svetovnem pokalu. Na olimpijskih igrah sem res osvojila dve zlati kolajni, a slabi nastopi na tekmah svetovnega pokala so pustili rano, ki jo je bilo treba zaceliti. Maksimalno sem se pripravila še za eno sezono, ki pa me je povsem izčrpala. Težko opišem, kako veliki so bili pritiski v boju za skupno zmago svetovnega pokala z Anno Fenninger. Telo ni neskončno, zdravje tudi ne, zato sem morala poskrbeti zase. Odločila sem se za konec športne poti, priprava na mariborsko tekmo pa mi je, kot sem dejala, osebni izziv.

Ni drezal vame. Morda si je želel, da bi se zgodba končala drugače, a sva se tako on kot jaz dobro zavedala, da sva dala vse od sebe. Verjamem, da je Massiju težko, saj je v zadnjih letih vložil ves svoj čas in znanje v delovanje ekipe Tine Maze, potem pa se je kar nenadoma vse skupaj končalo. Šport je v tem segmentu res krut. Ni kot glasba, ki jo lahko v neki stopnji nadgrajuješ, kaj dodaš. Massi se zaveda, da bo po moji športni upokojitvi težko našel posameznika, ki bo lahko tako uspešen v vseh disciplinah, kot sem bila jaz. Po drugi strani sem vesela zanj, da si je našel zanimivo delo v Smučarski zvezi Slovenije, kjer sodeluje s fanti, s puncami pa nekoliko manj. V določenih trenutkih ga opazim, da spet prenaša svoje znanje na način, kot to najbolje zna. Ob sebi pa potrebuje odprte ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nasvete.

Zavedala sem se, da bom prej ali slej tekmovala zadnjič na tako visokem nivoju, kot sem tistega 22. marca. Nisem si pa smela dovoliti, da bi o tem razmišljala. Verjamem, da ste se novinarji pogovarjali tudi o tej temi in pravilno namigovali. Toda sama sem morala biti povsem predana dvoboju z Anno in vsaki tekmi posebej. Če bi le pomislila, da je lahko tista tekma moja zadnja, bi naredila pet korakov nazaj. V takšnem položaju pa ne bi imela možnosti za veliki kristalni globus. In morda imam prav zato tako veliko željo se še enkrat pognati s starta in se na progi zahvaliti navijačem.

Zagotovo. Navsezadnje je presenetila še menedžerja Ralpha Kriegerja, ki je bdel nad organizacijo. Mislim, da je bila novinarska prisotnost tako številna tudi zato, ker nihče ni natančno vedel, kako se bom odločila. Bilo je nekaj medijskih namigovanj, a je šlo zgolj za ugibanja, ne pa preverjene informacije.

Vsekakor. Zelo se veselim tega dela. Zavedam se, da v tem trenutku nisem tako razgledana, da bi imela širši pogled, kot ga denimo potrebuje novinar. Hkrati pa se zavedam, da sem ekspertinja na športnem področju ter da lahko s svojimi izkušnjami in znanjem veliko pripomorem k atraktivnosti televizijskih prenosov. Ta trenutek je zame največji izziv to, da se bova dobro ujela z Jonathanom Edwardsom.

Njeni predstavniki so v Söldnu jasno povedali, da so mi vrata vselej odprta. Smo v kontaktu, saj si želijo sodelovati z mano. Res pa je, da bom, čeprav ne tekmujem, pozimi zelo zasedena. Imela bom veliko dela in ne bom imela časa za ležanje. Imam veliko ponudb za številne projekte, predvsem od ljudi, s katerimi sem sodelovala že prej.

Veliko svojega časa preživim v Švici, zato bi bilo dobro, da bi imela tam tudi stanovanje. Smučarski opremljevalec Stöckli domuje v Švici, podjetje menedžerja Ralpha je iz Švice, sodelovanje s Filo je bližje iz Švice... Že lani sem veliko svojega časa preživela v Švici.

Tudi o tem razmišljam, saj moram v Švici nekje stanovati.