Asma Al Asad je po več letih molka dala intervju za rusko televizijo Rusija 24 in obtožila zahodne medije, da selektivno poročajo o humanitarni katastrofi v sirski vojni: »Zakaj o usodi otrok v vasi Zara niso poročali tako, kot so o begunskih otrocih Ajlanu in Omranu?« Povedala je še, da je zavrnila Al Asadove nasprotnike, ki so njej in njenim otrokom ponujali azil. »Šlo je za poskus, da se omaje zaupanje ljudi v predsednika,« je menila. Precej obupano pa je dejala: »V Siriji ni družine, ki ne bi izgubila enega svojih. Starši danes pričakujejo pogreb svojih otrok, ne pa njihove poroke.«
»Najprivlačnejša prva dama«
Zadnjič je Asma v zahodnih medijih prišla v ospredje marca 2011, ko se je v Siriji začela pripravljati državljanska vojna in je znana revija Vogue o njej objavila članek Vrtnica v puščavi, iz katerega je nastal škandal. Avtorica besedila je namreč ravno v času, ko so se začenjala Al Asadovo pobijanje civilistov in mučenja na tisoče nasprotnikov režima, tudi otrok, hvalila ne le »glamurozno, mlado in elegantno prvo damo, najbolj svežo in najprivlačnejšo od vseh«, ampak tudi reformna prizadevanja njenega moža. Maja 2011 je Vogue zaradi ostrih kritik članek umaknil s svoje spletne strani, avtorica članka pa je izgubila službo.
Leto pozneje, ko se je Sirija že globoko pogreznila v državljansko vojno, sta Asmo soprogi nemškega in britanskega veleposlanika pri Združenih narodih pozvali, naj moža prepriča o prenehanju pošastne represije. Očitno sta še verjeli vanjo. Kako je torej lahko kot sunitka dopuščala takšna grozodejstva, saj so bile glavne žrtve režima suniti, in kako je bila lahko njena toleranca do mučenja in pobijanja združljiva z njenim obiskovanjem elitnih šol v demokratični Veliki Britaniji? Na prvi pogled se zdi, da odgovor tiči v njenih treh otrocih.
Odraščanje v Londonu
Odraščala je v bogati sirski družini v Londonu, oče je bil kardiolog, mama pa je delala na sirskem veleposlaništvu. Doma so govorili arabsko, ona pa je obiskovala ugledni King's College London, kjer je študirala računalništvo. Nato je delala v banki JP Morgan v Londonu in New Yorku. Prvič je s svojo eleganco in izobraženostjo pritegnila pozornost svetovnih medijev, ko se je decembra 2000 precej nepričakovano poročila z deset let starejšim Bašarjem Al Asadom, ki je junija 2000 po očetovi smrti prevzel oblast v Siriji. Spoznala sta se veliko prej, ko je v Londonu še študiral okulistiko, a ni znano, da bi bila pred poroko par.
Nima vpliva na Al Asada
Menda se je Asma odpovedala študiju na Harvardu, ko je po poroki prišla živet v Sirijo, deželo svojih staršev, kamor je pred tem prihajala samo na počitnice. Izobražena, inteligentna in karizmatična Asma, ki so jo častili zlasti na Bližnjem vzhodu, je zbujala upanje, da bo z njo kot prvo damo Sirija postala manj represivna država. Kot predstavnica sunitov pa naj bi to večinsko versko skupnost bolj vključila v Sirijo, kjer so bili v boljšem položaju šiiti, zlasti pa vladajoči alaviti, h katerim sodi tudi družina Al Asad.
Asma bi lahko imela toliko pomembnejšo vlogo, ker dolgočasni Bašar, ki ga oče, izjemno tiranski Hafez Al Asad, ni cenil in je postal njegov naslednik zaradi bratove smrti v prometni nesreči leta 1994, ni imel nobenih izkušenj v politiki in je zato moral poslušati očetove sodelavce. V resnici je bila po preselitvi v Sirijo zelo aktivna, posvečala se je karitativni dejavnosti, pa tudi sirskemu kmetijstvu, šolstvu in kulturi. V svoji ekipi je imela pred vojno kar 700 zaposlenih. A vse je ostalo samo pri dobrih namenih in fotografiranju ob bolnih, saj ni imela prav nobenega vpliva na Al Asadove politične odločitve.
Nič boljša od Al Asada
Vsekakor so ji bili pred vojno tuji mediji veliko bolj naklonjeni kot možu, ki so ga leta 2005 sumili, da je naročil umor pomembnega libanonskega politika Rafika Haririja. Zdi se celo, da so njej pripisovali vse dobro, njemu pa marsikaj slabega. Še leta 2011 so Združeni narodi kljub sankcijam Evrope in ZDA z njenimi karitativnimi organizacijami podpisali pogodbe v vrednosti več deset milijonov evrov.
Elektronska pošta med njo in Bašarjem, do katere se je dokopal britanski dnevnik The Guardian, razkriva, da ga ves čas podpira in odvrača od odstopa. V več sto njenih elektronskih sporočilih niti v enem ne dvomi o Al Asadovi politiki, ki je odgovorna za več sto tisoč mrtvih Sircev in za to, da jih je polovica, to je več kot deset milijonov, izgubila dom. In medtem ko milijoni njenih rojakov poskušajo preživeti, ona po spletu nakupuje drago pohištvo in umetniška dela, predvsem se zanima za čevlje pariškega oblikovalca Christiana Louboutina (»Zaljubila sem se vanje!«). V enem od elektronskih sporočil svoji družini v Londonu pa je naročila štiri izjemno drage verižice: »Turkizno z rumenim diamantom, nato eno iz karneola, potem eno iz črnega oniksa in eno iz ametista z diamanti.« Svoje sporočilo je sklenila z besedami: »Poljub vsem. In ne skrbite, vse je v redu.«
