Odkar je luč sveta ugledal motor z notranjim zgorevanjem, ki za svoje delovanje potrebuje nafto oziroma njene derivate, je ta tekočina zavladala našemu svetu. Imamo jo tako rekoč povsod, brez nje ne bi bilo napredka, pa tudi številnih vojn in še česa. Da o kakšnih umetnih materialih niti ne govorimo. A večina sveta jo še vedno povsem upravičeno povezuje s transportom, veliko je porabi industrija, velik delež gre tudi za ogrevanje. Derivate nafte pa najdemo tudi v okoli 600 proizvodih. In kar je najhuje, imamo jo za povsem samoumevno, vedno na voljo. A časi se spreminjajo in odkar je jasno, da je ni v neomejenih količinah, smo tudi ljudje z njo začeli vsaj ponekod delati malce drugače, varčneje.

Do sedaj so našli dve tretjini razpoložljive nafte

Po nekaterih podatkih naj bi nafta začela nastajati pred okoli 300 milijoni let, uveljavljata pa se dve teoriji, o organskem in anorganskem nastanku. Po prvi teoriji je nastala iz odmrlih morskih mikroorganizmov in rastlin, ki so jih prekrili pesek, mulj in blato ter so se zaradi visokih pritiskov globoko pod Zemljino površino in drugih kemijskih procesov spremenili v nafto. Teorija o anorganskem nastanku pa pravi, da je nafta delno nastala iz neživih snovi, saj naj bi se v razmerah v globini več kot 1000 metrov nekatere sestavine, kot so voda, grafit in še nekatere druge, vedle kot neke vrste električna baterija, pri kateri se tvorijo ogljikovodiki, ki so glavna sestavina nafte. Še eno teorijo pa je v intervjuju predstavil nekdanji generalni direktor hrvaške naftne družbe Ina Davor Štern: »Po eni od ruskih teorij sta nafta in plin proizvod zgorevanja magme v Zemljini skorji. Še pred desetletji so nas prepričevali, da imamo nafte samo še za nekaj deset let, pa vsak dan odkrivamo nova nahajališča. Ne morem izključiti možnosti, da je nafta pravzaprav obnovljivi vir energije.«

In tako smo že pri naslednjem vprašanju, ki je za sodobno človeštvo in načine transporta še kako pomembno: koliko nafte imamo še na voljo? Če na kratko strnemo, lahko ugotovimo, da že misel, da nafta nenehno nastaja, da teh procesov ni konec, lahko povzroči kar nekaj razburjanja različnih lobijev, meni Aleš Peternel iz Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja. »Za okoljevarstvenike, ki si prizadevajo za prehod na čistejše vire energije in prekinitev izkoriščanja ogljikovodikov, nafta kot obnovljivi vir energije zveni kot prava mora. A tudi naftne družbe si take novice pravzaprav ne bi želele. V njihovem finančnem interesu je, da nafta ostane redka dobrina. Od vse surove nafte, ki se je skrivala in se še skriva pod površino Zemlje, smo jo prvo tretjino že porabili, drugo tretjino smo že odkrili in jo porabljamo, tretja tretjina pa še ni odkrita,« pojasnjuje Aleš Peternelj.

Na simpoziju World energy day leta 2014 je naftna družbe BP ocenila, da je globalnih rezerv nafte, pri trenutnih trendih porabe in črpanja, na voljo še za malo več kot 53 let, medtem ko strokovnjaki pri inštitutu za mehansko inženirstvo ocenjujejo, da je v glavnih naftnih črpališčih na voljo za 1,3 trilijona sodčkov nafte, kar naj bi bilo dovolj za 40 let (en sodček nafte ima prostornino približno 159 litrov).

Največ nafte porabijo na Bližnjem vzhodu

Aleš Peternel dodaja, da je zaloga seveda odvisna tudi od kombinacije različnih virov energije, saj se ta z leti in desetletji močno spreminja in se bo še spreminjala v odvisnosti od porabe jedrske energije in rasti porabe obnovljivih virov energije ter njihove učinkovite rabe. »Poraba energije naj bi se vsakih 20 let povečala za 25 odstotkov. Danes porabimo 260 milijonov sodčkov naftnega ekvivalenta energije na dan, leta 2030 pa bo narasla na 325 milijonov sodčkov na dan. Leta 2050 bo delež fosilnih goriv še vedno znašal od 76 do 80 odstotkov, a težave bodo pri še sprejemljivem načinu pridobivanja energije. Vsi načini pridobivanja namreč niso sprejemljivi za prebivalstvo. A če bo v porabo vključena tudi proizvodnja težke nafte in nekonvencionalnega plina, je nafte dovolj še za sto let, plina pa za 135 let, pod pogojem, da bo poraba rasla enako kot danes.« Danes je največ rezerv nafte po podatkih družbe BP na Bližnjem vzhodu, malo manj kot polovica (47,3 odstotka), sledijo Južna in Srednja Amerika (19,4), Severna Amerika (14), Evropa in Evrazija (9,1), Afrika (7,6) ter Azija in Oceanija z 2,5 odstotka.

Ker je transport, sem pa sodijo tudi cestna vozila, eden večjih porabnikov nafte, je logično, da ima na celotno stanje svoj pogled tudi avtomobilska industrija. Gregor Draksler, vodja marketinga in oglaševanja pri Peugeotu v Sloveniji, pravi, da so dizelski motorji v zadnjem času v precejšnji nemilosti, na drugi strani pa iščejo rešitve z alternativni načini pogonov. »Alternativne rešitve so elektrika, vodikove celice, hibridne kombinacije in podobno. Cena goriva je stvar trga, kjer deluje načelo ponudbe in povpraševanja. Pocenitev vozil in novih tehnologij pa narekujejo prodajne številke in razvoj. Več avtomobilov z alternativnim pogonom bomo prodali, bolj bo raslo zanimanje za nakup. Zagotovo v bližnji prihodnosti ne pričakujemo korenitih sprememb na tem področju, se bo pa spremenilo razmerje med bencinskimi in dizelskimi motorji tudi v tradicionalno dizelskih segmentih, to se namreč dogaja že danes.«