Kipec zlate gazele so postavili poleg lani prejete srebrne gazele na sprejemni pult v recepciji, za katerim so se gnetli delavci, ki so opravljali še zadnje gradbene posege. V teh dneh se bo namreč 70-članska ekipa s sedanjih 1100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov v poslovni coni Šenčur, kjer so zadnjih pet let, razširila v tretjino večje prostore. »Odločitev za širitev je padla že lani. Letos pospešeno zaposlujemo,« pojasnjuje Košmrlj v svoji pisarni, iz katere ima pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, ki jih je že pobelil sneg. »Na mojih smučkah se bolj kot ne nabira prah,« v smehu razmišlja o tem, ali bo letos kaj stopil na smuči.

»Zlata gazela je eden od dokazov, da je podjetje pred novim mejnikom. Že včeraj zvečer smo obvestili sodelavce, da bomo danes popoldne skupaj proslavili uspeh. Tako kot vsako leto – s torto. Tudi če bi ostali brez kipca, bi praznovali. Velike besede niso potrebne. Le iskrena zahvala, da smo prišli do tega uspeha in da je treba odločno naprej. Hkrati bomo proslavili tudi širitev prostorov,« pojasnjuje Košmrlj, ki ga sodelavci le redko vidijo s kravato in v obleki. »To pač nisem jaz,« v smehu pojasnjuje direktor, ki je v podjetju že 21 let. Poimenovanje gazela podjetju kar pristoji, pravi Košmrlj, četudi ga vidi bolj kot atleta, ki je gibčen in močan, saj je njihovo podjetje agilno in zanesljivo.

V majhnih podstrešnih prostorih v Kranju je v podjetju Zvoneta Duplančiča, vizionarja in ustanovitelja podjetja Euro Plus, ki je bilo za srebrno gazelo prepoznano že leta 2005, Košmrlj začel delati kot absolvent matematike in imel tako možnost kot prvi preizkušati njihov program NiceLabel.

»Gazelo bi lahko, podobno kot Anže Kopitar, ki je prinesel pokal v Slovenijo, nesel pokazat ameriškim kolegom, saj naslednji teden potujem v Milwaukee, vendar bomo raje počakali na januar, ko imamo tu naše globalno srečanje,« je razlagal in se smejal, ko je skozi steklene stene videl sodelavce, ki so se slikali ob kipcu zlate gazele. Tudi med pogovorom je poskušal čim več trditev podkrepiti s slikami z internih strani podjetja, ki svoje rešitve zagotavlja več kot milijonu uporabnikov iz več kot sto držav.

Boste sodelavce še kako drugače nagradili?

Proslavimo prav vsak naš uspeh. Septembra smo bili skupaj s približno 50 sodelavci, ki skrbijo za prodajo v Evropi, na Krvavcu, decembra imamo tradicionalno prednovoletno srečanje. Pa tudi pri plači se pozna uspeh celotne ekipe. Zadovoljni sodelavci so ključen kapital.

Ste bili zato začudeni, ko vas je na izboru Gazela kolega vprašal, kako ravnate, ko na vaša vrata potrka nezadovoljen oziroma nesrečen sodelavec?

Ja, tega pri nas ne srečujem. Seveda imamo dnevne izzive in jih sproti rešujemo. Imamo tudi skrinjico za anonimne komentarje in predloge.

Ki pa je menda večinoma prazna ...

Res je. Tudi Nenad Savič, član metodološke komisije, ki je prišel k nam na intervju (del dosjeja vsakega nominiranega podjetja za regijsko gazelo, op. p.), se je začudil, ko je videl tako skrinjico, ker se mu je zdela v podjetju, kot je naše, povsem odveč. Trudimo se, da sodelavce redno in jasno obveščamo o vsem, kar je pomembnega, in da morebitne zaplete sproti rešujemo z odprto in spoštljivo komunikacijo.

Te dni se širite še v bližnje prostore, kjer je bilo prej prav tako prodorno podjetje Pixi* Labs.

Vesel sem, da smo v dosedanjem prostorskem obsegu sploh lahko zdržali pet let. Bomo pa videli, ali bo sedanja širitev zadoščala še za nadaljnjih pet let. Pospešeno namreč zaposlujemo. Na začetku leta smo zaposlovali predvsem razvojnike. Več sodelavcev smo potrebovali zaradi nove platforme NiceLabel 2017 in zato, da imamo dovolj programerjev, ki gredo z našim izdelkom do kupca in ga konfigurirajo posebej zanj. Zaposlili smo kadrovico, finančnega kontrolorja, poleti se nam je pridružil sodelavec, ki je odgovoren za kakovost, s precej težavami smo dobili tudi sodelavca, ki tekoče govori nemško in dela v poprodajni podpori kupcem. Kmalu bomo izbrali tudi poslovno sekretarko, ki bo v podporo celotni vodstveni ekipi. Odkar smo bolj javno izpostavljeni kot gazela, smo zelo zaželen zaposlovalec.

Hitra rast je od vas zahtevala tudi bolj jasno organizacijsko strukturo.

Vodstveno strukturo smo postavili lani, letos pa jo tudi formalizirali. Spomladi se je Zvone Duplančič, ki je zadnjih osem let opravljal predvsem vlogo svetovalca, upokojil, vodenje skupine NiceLabel pa zaupal izkušenemu Chrisu Walshu, ki je tudi glavni strateg. Sodelovati smo sicer začeli pred našim prevzemom ameriškega distributerja Niceware leta 2013. Vodstvena ekipa je zdaj sestavljena iz glavnega direktorja in direktorjev, odgovornih za razvoj, marketing, prodajo v Evropi, ZDA in Aziji, za strateška poslovna partnerstva ter za finance in skupne službe. Ena od naših vrednot je raznolikost in tudi vodstvena ekipa je osebnostno zelo različna. To je zagotovo velika prednost.

Ali v lokalnem okolju sploh vedo, da ste tako uspešno podjetje?

Vedno bolj. Dober glas se širi. To opazimo predvsem pri zaposlovanju, saj nekateri želijo delati prav pri nas.

Ste zahteven zaposlovalec? Imate namreč visoke ambicije.

Verjetno smo v slovenskih očeh res zahteven zaposlovalec. Vendar pa kakovostno in predano delo, integriteto, proaktivnost in timsko delo, ki jih pričakujemo od sodelavcev in so naš standard, vedno tudi nagrajujemo. Pri sodelavcih se nam zdijo njihove vrednote in pristop do dela izjemno pomembni, bolj kot začetna vrhunska strokovna podkovanost, ki jo je mogoče naknadno nadgraditi.

Ko ste postali direktor, ste visoke ambicije začeli pospešeno uresničevati.

Ko sem pred osmimi leti postal direktor Euro Plusa, smo v središče postavili kupca in njegove potrebe. Postavili smo si cilj, da postanemo najboljši na svetu tudi po prodaji. S tem sem želel predvsem predramiti ekipo, saj smo bili pred tem nekako zadovoljni z obstoječim obsegom strank. Slovenija je majhen trg in če ne gledamo dovolj široko, smo lahko dokaj hitro zadovoljni s tem, kar dosežemo. Verjel sem, da je prodajni potencial izjemen, in s hitrostjo rasti takrat nisem bil zadovoljen. Cilj, da postanemo vodilni v svetu, sta podprla takratno vodstvo in lastnik. Pogoj za odločnejšo rast je bil nakup našega največjega distributerja Niceware, saj brez aktivne prisotnosti v ZDA, ki za nas pomeni 40 odstotkov celotnega svetovnega trga, ne bi mogli postati globalno uspešni.

Med vašimi kupci so multinacionalke, kot so Ikea, Benetton, Siemens, Swatch, Volvo ... Kako se najdete?

Po več poteh. Lahko nas poiščejo sami, tega je vedno več, še posebej z novo platformo NiceLabel 2017 in rešitvami označevanja, ki naročniku zmanjšajo zapletenost in stroške ter občutno povečujejo učinkovitost procesov označevanja. Nazoren je primer kupca, ki je za tisk etiket prej potreboval osem ur, danes pa le dve uri, ali pa nedavna zgodba globalnega ponudnika modnih oblačil. Z našo rešitvijo artikle namesto v nekaj tednih označi v nekaj minutah. Drugi vir so priložnosti, ki jih prepoznajo naši lokalni partnerji. Tako je bilo v primeru Ikee. Vse bolj tudi sami delamo na področju aktivne prodaje. Četrti vir pa so tudi proizvajalci industrijskih tiskalnikov, ki za to, da ponudijo svojo strojno opremo, potrebujejo tudi ustrezne spremljajoče računalniške programe.

V primerjavi s konkurenco sodelujemo z daleč največjim številom vodilnih svetovnih proizvajalcev, za katere izdelujemo gonilnike za prvo vgradnjo. Prodamo največ celovitih rešitev za upravljanje s procesom označevanja v vrednosti več deset tisoč evrov. Ker imajo podjetja z njimi res velike prihranke, več sto tisoč ali celo milijonov evrov na leto, lahko postavimo tudi višjo ceno. A da smo prišli do pravega vrednotenja svojih rešitev, smo potrebovali kar nekaj časa.

Sodelujete s korporacijami s področja logistike, farmacije, proizvodnje tekstila in drugih izdelkov, kemične industrije, pospešeno pa krepite tudi sodelovanje s podjetji v trgovski panogi in proizvodnji hrane in pijač.

Praktično vse mora biti označeno tako v proizvodnji kot v logistiki. Vse bolj smo vpeti v farmacijo in proizvodnjo medicinskih naprav, kjer jim pomagamo zmanjšati kompleksnost označevanja, preprečiti tveganja za napake ter povečati učinkovitost in agilnost procesov. Vse več je neposrednega označevanja na embalažo, zato načrtno krepimo delež prodaje v proizvodnji hrane in pijač. Zelo velik potencial za nas sta trgovina in tekstilna industrija. Naša prednost je res učinkovito, zanesljivo in prilagodljivo označevanje na zahtevo z etiketami s črtno kodo in RFID. Konkretno to pomeni, da ko naročnik potrebuje etikete, mi s svojimi programskimi rešitvami zagotovimo, da se iz baze podatkov črpajo pravi podatki, da so etikete prave oblike in da jo lahko na eni ali več povezanih lokacijah učinkovito tiskajo za to pooblaščene osebe. Naročnik zdaj pravo označbo dobi v nekaj minutah, medtem ko so jo včasih lahko pri nas ali pri naši konkurenci čakali tudi do nekaj tednov. In to z minimalno možnostjo napak. Narediti znamo praktično vse in ni konkurenta, ki bi bil na naši ravni.

Med letoma 2014 in 2015 ste dosegli kar 46-odstotno rast skupnih prihodkov. Kakšna so pričakovanja za naprej?

Prihodki so bili višji, kot smo načrtovali, in so posledica našega dela v letih 2013 in 2014. Če smo lani ustvarili 8,2 milijona evrov skupnih prihodkov, bo krovno podjetje letošnje leto zaključilo pri predvidoma devetih, desetih milijonih, medtem ko bodo prihodki globalne skupine NiceLabel znatno višji. Nova platforma NiceLabel 2017 bo denar začela prinašali prihodnje leto, ko si spet obetamo občutnejši skok. Do leta 2020 bi z nekaj več kot 150 sodelavci že lahko ustvarili vsaj dvakrat več prihodkov kot letos. A moram poudariti, da edini cilj niso ves čas številke, ključni cilj naše strategije je ustvarjanje prave vrednosti za kupce in naše partnerje. Prav s pomočjo mednarodne vodstvene ekipe nam je uspelo inženirski duh Euro Plusa prebuditi, da razmišlja, zakaj so naše rešitve dobre za kupce, in to jasneje komunicira.

Ste slovenska multinacionalka. Ali se svetovne multinacionalke, ki zaposlujejo več deset tisoč ljudi, kdaj vznemirijo, ko ugotovijo, da vas je le nekaj več kot sto?

Morebiti da, vendar pa ima ključen pomen zaupanje. To nam uspeva bolje kot konkurenci, ki je podobno velika kot mi. Najbolj zahtevni pa vedno pridejo tudi k nam na ogled. Tako smo imeli nedavno pri nas predstavnike Krke, Abbotta in DHL, ki so se želeli seznaniti z našimi procesi. To nas spodbuja, da bomo pridobili tudi standard ISO 9001 in preostale. Kupce zagotovo prepriča tudi to, da delamo z največ proizvajalci industrijskih tiskalnikov. Več kot polovica tiskalnikov vsebuje našo programsko opremo. Japonski SATO z nami sodeluje več kot dvajset let, Zebra deset, Epson pa tudi že več let. Tudi to potrjuje našo kakovost.

Koliko ste zaradi službenih potovanj zdoma?

Zaradi lokalnih prodajnih podjetij potujem manj kot pred leti. Najmanj enkrat na leto obiščem vse naše pisarne in najpomembnejše proizvajalce tiskalnikov po vsem svetu. Pred leti sem imel divjo turnejo, ko sem v desetih dneh obiskal pet lokacij in imel 12 sestankov – od Nove Zelandije prek Avstralije do Singapurja. Letos je nekaj podobnega ponovil naš novi direktor za strateška poslovna partnerstva s proizvajalci tiskalnikov.

Pravite, da za uspeh v poslu ni treba biti ravno genij. Kaj je torej tisto, s čimer nekomu v poslu uspe?

Že če slediš dobrim poslovnim praksam in delaš »by the book«, lahko podjetje po moji oceni skoči med 20 do 30 odstotkov najboljših podjetij. Najbolj pomembno pa je postaviti podjetje, stranke in zaposlene na prvo mesto, torej pred vse druge interese, tudi pred – ego – lastnika ali direktorja, na primer. Ker se stvari spreminjajo, je nujno potrebno nenehno učenje. Seveda pa je pomembna tudi vztrajnost. Ni pravega podjetnika, ki tega ne bi izpostavil. Padci so neizogibni, a vedno znova moraš biti sposoben postaviti se na noge.

Ste vodilni v svoji panogi. Kateri vrhovi so še pred vami?

Pred nami je še mnogo vrhov, vsaj dokler ne bomo prodali tudi več kot vsi konkurenti (smeh). Razmišljamo pa tudi že o diverzifikaciji produktov, novih dejavnostih. K temu, da gremo iz sveta etiket tudi na področje označevanja neposredno na izdelke, nas spodbuja že sam trg. Kupci hočejo imeti eno rešitev za oboje. To je evolucija. Oziramo pa se tudi za revolucijo. To je lahko internet stvari – IoT ali kaj drugega, zagotovo pa nam gre v prid tudi industrija 4.0. Idej nam ne manjka.

Regijske gazele smo letos preselili v šolske centre. Vendar pa je to le kamenček v mozaiku sprememb, ki so nujne.

Srednjim šolam se mora gospodarstvo še bolj približati. Sodelujemo v projektu Inženirji bomo, izvajamo prakso za dijake Šolskega centra Kranj in jih s tem pomagamo navduševati za tehnične poklice. Predvsem pa potrebujemo sistemske spremembe. Več mora biti povezovanja med šolami in gospodarstvom ter s sodobnimi trendi. Po mojem mnenju so v šolstvu nekatere stvari napačne. Ne spodbuja se dovolj sodelovanja, odprtosti in usmeritve v prihodnost. To pa v podjetjih potrebujemo. Kader sicer lahko usposobimo sami, a bilo bi dobrodošlo, če bi dobili že bolj izoblikovane mlade kadre.

Kdaj naj se torej mlad človek aktivira, da vstopanje na trg dela ni predolgo? Dejstvo je, da mladi do prve zaposlitve prihajajo prepozno, hkrati pa se za evropska merila še vedno prehitro upokojujemo.

Čim prej. Sam sem delal fizična dela in programiral že kot dijak. Delal sem tudi v skladiščih in te izkušnje so bile res dobrodošle. Pa tudi študij je treba čim prej zaključiti, vmes pa izrabiti možnosti študijskih izmenjav, saj je to pot v samostojnost, obenem pa daje človeku širino.

Živite svoje sanje, svoja pričakovanja?

Da. Želim pa si, da bi podjetje čim prej uspešno prešlo naslednjo razvojno stopnjo in da postane integrirana »mala multinacionalka« z mednarodno vodstveno ekipo. Izzivov ne manjka. Sanj pa ne moremo samo sanjati, pač pa jih je treba živeti, zanje delati, vedno znova ustvarjati.

Kako se vidite kot vodja?

Rad imam učinkovitost sodelovanja. Nisem tak, da bi želel, da je vse po moje. To je marsikje slaba slovenska praksa. Ko prihajajo predstavniki podjetij na pogovore o sodelovanju, pričakujejo, da bom jaz dal zeleno luč, a jih le usmerim k za določeno področje odgovornim strokovnjakom pri nas. Zavedam se namreč, da direktor ne more vedeti vsega. Ni supermena, ki lahko naredi toliko kot ekipa. Kot vodja si lahko samo usmerjevalec in podpornik, včasih pa tudi služabnik svoje ekipe.

Kako je videti vaš delovnik?

Zelo pestro in večinoma ne po načrtih. (smeh)

Nosite službo kdaj tudi domov?

Poskušam se čim bolj disciplinirati, a včasih brez tega tudi ne gre. Toda med dopusti nikoli ne gledamo e-pošte in ne odgovarjamo na službene telefonske klice.

Če bi bili finančni minister, kateri davek bi črtali – davek na dobiček ali davek na plače?

Ni realistično, da bi katerega v celoti črtali, k večji konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z drugimi državami pa bi vsekakor pripomogla nižja obdavčitev plač oziroma premik davčne lestvice višje, kar bi omogočilo višje neto plače za visoko kvalificirane kadre.

Japonska Yaskawa Electric bo v Sloveniji postavila 35 milijonov vredno tovarno industrijskih robotov. Kako komentirate vlaganja te vrste v Sloveniji, saj že dolgo ni bilo tako velike tuje investicije?

Taka investicija je zelo dobrodošla, saj gre za visoko tehnologijo in industrijo 4.0, obenem pa bi priložnost za delo v korporaciji lahko dobili tudi slovenski strokovnjaki.

Bi morali na čelu države imeti poslovneža?

Nisem povsem prepričan, da bi bil poslovnež najbolj prava oseba za vodenje vlade. Potrebujemo pa podporo državljanov dobrim poslovnih praksam, ki morajo vključevati jasne cilje in strategijo za njihovo doseganje, transparentnost in prevzemanje odgovornosti. Vlada pa naj zagotovi vso potrebno infrastrukturo in podporo za izvajanje. Tako bo velika večina na boljšem, poslovneži pa bodo vodili še več uspešnih podjetij.

Kakšen je ugled menedžmenta v Sloveniji?

Premajhen, kar je problem. Kdo bo povlekel podjetja in ustanove naprej, če ne dober menedžment? V Sloveniji je precej uspešnih in dobrih menedžerjev, niso pa vsi znani v širši javnosti, precej takih je denimo sodelovalo tudi v izboru za gazelo. Menedžment kot poklic je imel včasih po mojem mnenju višjo veljavo, v tranzicijskih letih pa je nekaj slabih, etično spornih primerov nekoliko okrnilo ugled menedžmenta na splošno. Nedavno je ena od raziskav pokazala, da mladi med slovenskimi poslovneži težko najdejo oziroma opredelijo svoje vzornike – to lahko izboljšamo z izpostavljanjem najboljših primerov in dialogom z mladimi. Gazele k temu že veliko pripomorejo.

Na DUTB izigravajo državo z visokimi plačami, čeprav spadajo pod njeno okrilje, ne zgodi pa se nič. Kako to komentirate?

Izredno pomembno se mi zdi ustrezno ravnovesje med sprejemanjem odgovornosti, doprinosom in nagrado. Ne moremo imeti odličnih menedžerjev ali strokovnjakov, če jih ne želimo nagraditi toliko kot preostali trg, ki je lahko tudi tujina. Po drugi strani ne morejo biti menedžerji nagrajeni nadpovprečno, če njihovi rezultati niso taki, vključno z zagotovljeno dolgoročno stabilnostjo podjetja, ki je odvisna tudi od sposobnosti in zadovoljstva vseh vpletenih.