Najstniška begunska pisateljica
»Bila sem ena izmed njih. Sovražim besedo begunec bolj kot katerokoli drugo. Zame namreč pomeni, da si drugorazreden državljan s številko, zapisano na roki ali natisnjeni na zapestnici, za katero si vsakdo želi, da bi izginila.« Tako 17-letna Sirka Nujeen Mustafa opisuje besedo, ki je leto dni po največjem begunskem valu v Evropi v zadnjih desetletjih postala skorajda že psovka tudi v govorici politikov. Stavke je zapisala v svojem knjižnem prvencu »Nujeen – beg v svobodo«, v katerem je s pomočjo novinarke popisala svojo šestnajst mesecev trajajočo odisejado iz Sirije po zahodni balkanski poti vse do Nemčije. S sestrama zdaj živi pri bratu, ki sicer v Nemčiji dela kot filmski režiser, medtem ko se jim njihovim staršem v novi začasni domovini še vedno ni uspelo pridružiti. Pot čez devet državnih mej je bila zanjo še posebej težka. Nujeen je namreč od rojstva prikovana na invalidski voziček, zato jo je sestra Nasreen morala potiskati čez vse ovire, polja in makadame, na katere so naleteli. Lep del več kot pet let trajajoče sirske državljanske vojne je morala v obleganem Alepu preživeti v stanovanju. Beg je postal neizbežen, ko so se boji med kurdskimi uporniki in mudžahidi Islamske države približali na vsega nekaj kilometrov od družinskega ognjišča. Njen najhujši dan na poti ni bil tisti, ko so prečkali Egejsko morje, temveč en dan v sprejemnem centru v Sloveniji. »Bili smo zaprti. Nismo smeli ven. Nismo mogli telefonirati. Nismo imeli interneta. Takrat sem spoznala, kako zelo pomembna je svoboda,« se spominja deklica, ki bi rada postala astronavtka in študirala fiziko. »Moje sanje so bile, da pridem v Nemčijo. Morda ne bom astronavtka. Morda se nikoli ne bom naučila hoditi. Toda v tej družbi je veliko dobrih stvari. Skupaj z dobrimi stvarmi moje družbe bi rada naredila koktajl Nujeen,« je optimistična mladenka. Ko se bo vojna končala, si želi nazaj v Sirijo. »Tukaj sem samo gost. Žalostna postanem, če si ljudje mislijo, da smo razvajeni otroci in da smo sem prišli zaradi blagostanja.«