V prvem delu oddaje, ki ima na youtubu že več kot 14.000 ogledov, smo spremljali Milićev obisk Pirana, ki ga je označil za enega najlepših mest v Sredozemlju, ter se nasmejali pogovoru s Petrom Prevcem in Tino Maze. V Ljubljani se je novinar pogovoril z Zoranom Jankovićem in Milanom Kučanom, v studiu pa poslušal muziciranje Magnifica.
Drugo epizodo je Milić začel na Bledu. Obiskal je Vilo Bled, kjer se je z receptorjem pogovarjal predvsem o Titu, saj je bila vila nekaj časa njegova rezidenca, in zgodovinski vrednosti stavbe, ugotovil pa, da »od Tita tu ni ostalo dosti«. Poskusil je tradicionalno sladico, blejsko kremno rezino, ki so jo v končno obliko sestavili kar pred njim. Pošalil se je na račun poslovodje kavarne Park Bled Amirja Dizdarevića, najprej zato, ker skrbi za blazine na stolih, torej »opravlja delo natakarja«, čeprav je šef, nato pa se je obregnil še ob njegov rod. Milić je pogovor spretno preusmeril od lepot Slovenije na krasote Bosne, Dizdarević pa je z nasmehom na ustnicah končal: »Človeka lahko vzameš iz Bosne, ne moreš pa Bosne vzeti iz človeka.«
Zimsko plavanje, Laibach in Milan Kučan
Na Bledu si je zimskemu letnemu času primerno oblečeni Milić ogledal še tradicionalno februarsko plavanje v Blejskem jezeru. »Temperatura zunaj je ena stopinja Celzija, voda ima štiri stopinje. Ampak oni plavajo. Seveda, Slovenci. Niti enega Dalmatinca nisem videl. Bog ne daj Dubrovničana,« je dogajanje hudomušno opisal Milić.
Brez Milana Kučana očitno ne gre. V tokratni epizodi je pogovor potekal o primerjavi Slovenije pred 35 leti in danes. Spet so se ustavili tudi na fakulteti za družbene vede, kjer so študente tokrat spraševali, ali je bil vstop v Evropsko unijo za Slovenijo koristen. Da je tako, misli več kot 60 odstotkov vprašanih, kar je presenetilo tudi Milića.
Nekoliko zbadljivo opevanje naše male države se je tokrat končalo v ljubljanski Narodni galeriji, kjer se je novinar pogovarjal z Janijem Novakom iz glasbene skupine Laibach. Ker so bili leta sinonim za provokacijo, je Milića med drugim zanimalo, kako so njihov prihod sprejeli v totalitarni Severni Koreji. »Nekoliko so se nas bali, ker so o nas slišali slabe stvari. A takrat je bilo prepozno, bili smo že tam,« je povedal Novak.
