Povsem nepričakovano se je kot ena najpomembnejših točk zasedanja znašlo reševanje prostotrgovinskega sporazuma EU in Kanade (Ceta). Ker voditeljem do začetka zasedanja ni uspelo prepričati Belgije, Romunije in Bolgarije, da umaknejo svoje zadržke do podpisa sporazuma, ki naj bi ga slavnostno potrdili prihodnji teden s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, se je iskalo poti, kako vendarle doseči soglasje za sklenitev dogovora.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je ob prihodu na vrh še bolj dramatično kot drugi predstavniki evropske komisije v minulih dneh predstavil posledice za EU, če bi sporazum obtičal v evropskem meddržavnem kolesju odločanja. »To bo naš zadnji trgovinski sporazum, če ne bomo uspeli prepričati ljudi, da se pogajamo zato, da bi zaščitili njihove interese,« je dejal Tusk. Belgijska regija Valonija je prejšnji teden krepko zamešale štrene EU pri eni njenih temeljnih pristojnosti – sklepanju trgovinskih sporazumov, za katere je sicer potrebno soglasje vseh držav članic. Kot ena izmed zveznih enot Belgije je namreč vladi Charlesa Michela zavrnila podpis sporazuma zaradi pomislekov glede okoljevarstvenih standardov in uvoza cenenega kanadskega mesa po podpisu dogovora.
Predstavniki evropske komisije so poskušali valonske oblasti prepričati o umiku blokade z možnostjo razširitve interpretativne izjave sporazuma, vendar valonske oblasti s tem niso bile zadovoljne. Do današnjega zaključka vrha naj bi se nadaljevali poskusi Belgijcem ponuditi zadostna zagotovila za njihove pomisleke. A tudi če jim uspe, bodo morali zmehčati še Bolgarijo in Romunijo, ki podpisu Cete nasprotujeta zaradi zahteve, da Kanada odpravi vizumski režim za njihove državljane.
Napoved trdih pogajanj za brexit
Čeprav je največ pozornosti ob prihodu na njen prvi evropski svet doživela britanska premierka Theresa May, je razprava o brexitu potekala zgolj ob večerji voditeljev. Mayeva je med obedom evropske voditelje še uradno seznanila z namero Velike Britanije, da bo 50. člen lizbonske pogodbe – torej uradno obvestilo za izstop države iz integracije – sprožila do konca marca prihodnje leto. Ker bi Britanija v pogajanjih za brexit rada dosegla, da je po izstopu še del enotnega evropskega trga, ob čemer pa ne bi več veljal prosti pretok ljudi iz EU v Veliko Britanijo, evropski voditelji nad takšno zamislijo Londona že dlje časa niso navdušeni.
Jasno so dali vedeti, da Velika Britanija ne bo mogla izbirati zgolj rozin iz prihodnjega dogovora o medsebojnih odnosih. Nakazuje se torej »trdi brexit«, ki ga je na evropskem svetu še enkrat potrdil tudi francoski predsednik François Hollande. »Če gospa Mayeva želi »trdi brexit«, bodo tudi pogajanja trda,« je dejal Hollande. Mayeva je sicer zatrdila, da bo Velika Britanija v EU še naprej igrala polno vlogo do izstopa iz integracije in bo ostala močan ter zanesljiv partner tudi po odhodu.
Možne dodatne sankcije zoper Rusijo
Evropski voditelji so se ozrli tudi v svojo soseščino, kjer sirska državljanska vojna s porušenim premirjem in okrepljenim ruskim bombardiranjem Alepa še naprej napaja begunsko krizo. Zaradi ruskih napadov na Alepo so evropski voditelji razmišljali celo o razširitvi sankcij proti Rusiji, ki so bile sicer vzpostavljene po aneksiji Krima in razplamtelih bojih na vzhodu Ukrajine. Toda enotnosti za razširitev sankcij med evropskimi voditelji ni. Tako se je za zdaj v zaključkih vrha znašla zgolj z diplomatskim jezikom zapisana možnost, da EU tehta o vseh možnih ukrepih, če bi se nadaljevala grozodejstva v Siriji. Med možnimi ukrepi se omenja tudi dodatne sankcije zoper posameznike in entitete, ki podpirajo Asadov režim – torej tudi zoper Rusijo.
