Samo ena izjava je bila dovolj, pa je šel praktično v nič soliden nastop republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa na sklepnem televizijskem soočenju z demokratsko tekmico Hillary Clinton. Debata mu je ponujala zadnjo možnost, da pred širokim občinstvom vsaj nekoliko popravi obete svoje kandidature. Potem pa je na vprašanje voditelja Chrisa Wallacea, ali se lahko zaveže, da bo sprejel rezultate volitev, tudi če jih izgubi, odgovoril: »O tem bom presodil, ko bo za to čas. Dotlej vas puščam v negotovosti.«
Ogrožanje svetle tradicije
Te Trumpove besede so takoj, ko so se po poldrugo uro dolgem soočenju začele analize, zasenčile vse ostalo izrečeno. Vrstile so se ocene, da Trump ogroža eno najsvetlejših tradicij ameriške demokracije – miren prenos oblasti, kar da bodo volilci kaznovali, saj sami volilnemu procesu verjamejo. Ta izjava je enako, kot če bi se Trump »ulegel v krsto in jo sam zabil z žeblji«, je dejala politična analitičarka televizije NBC, Politico pa jo je označil za »največja napako njegovega življenja«. Z glavami so zmajevali tudi v republikanski stranki, v kateri so pričakovali, da bo Trump na soočenju vendarle nekoliko olajšal delo republikanskim kandidatom za sedeže v kongresu, ki jih demokratski tekmeci rade volje povezujejo s Trumpom. Namesto tega so dobili izjavo, ki jih (spet) postavlja v položaj, da se morajo distancirati od svojega predsedniškega kandidata.
Trump je svojo odločitev, da bo s priznanjem volitev počakal, razložil s tem, da so »skorumpirani in nepošteni mediji zastrupili glave volilcev« in da je za volitve registriranih na milijone Američanov, ki ne bi smeli voliti. Skliceval se je na raziskavo priznanega centra Pew Research. Slednji je v poročilu leta 2012 ugotovil, da so v registracijah volilcev navedeni napačni podatki za kar 24 milijonov Američanov, med drugim je tam tudi 1,8 milijona pokojnih ljudi. Skoraj trije milijoni pa so registrirani na več kot enem naslovu. To lahko povzroči tako zaplete volilcem kot zlorabe, ki pa jih je sodeč po študijah na terenu vendarle malo, zato se politiki in večina javnosti strinjajo, da ne morejo spremeniti rezultata predsedniških volitev, če se ravno ne ponovi kakšna Florida iz leta 2000.
Brez stiska rok
Podobno kot prvi dve soočenji je bilo tudi zadnje ostro in neprijazno – Trump in Clintonova se tokrat nista rokovala ne na začetku ne na koncu. Republikanski kandidat je v nekem trenutku prekinil Clintonovo z besedami: »To je tako umazana ženska.« To mu verjetno ne bo pomagalo pri nežnejšem spolu, kjer je že tako ali tako v težavah zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Trump je o teh obtožbah dejal, da gre za laži, ki jih je morda namerno spravila na dan kampanja Clintonove. V nekem trenutku je dejal: »Nihče ne spoštuje žensk bolj od mene.« V občinstvu pa je bilo slišati posmeh. Clintonovo je tudi obtožil, da njeni ljudje stojijo za organizacijo neredov na nekaterih njegovih shodih.
Kljub prednosti v anketah niti Clintonova ni bila pasivna, ampak je izzivala Trumpa in ga uspešno speljala stran pri vprašanjih, kjer je bila najšibkejša: pri prosti trgovini in njeni aferi z elektronsko pošto. Tu se je najbolj pokazala Trumpova šibkost, da pogosto iz rok izpusti priložnost, ko bi lahko tekmico z argumenti stisnil bolj v kot.
Wallaceu je za razliko od prejšnjih voditeljev vendarle uspelo, da sta kandidata nekoliko več govorila o vsebini: javnem dolgu, pravici do splava in posesti orožja, imenovanju vrhovnih sodnikov ter tudi zunanji politiki. Clintonova je Trumpu zabrusila, da bi ga ruski predsednik Vladimir Putin raje videl v Beli hiši, ker bi rad imel na čelu Amerike lutko. Trump pa je odvrnil, da Putin ni njegov prijatelj, da pa je močan voditelj, ki obrača Clintonovo in predsednika Baracka Obamo. Ko jo je Trump napadel, da ima trideset let slabih izkušenj, je Clintonova dejala, da je na svoje izkušnje ponosna in da je sama denimo v Beli hiši v živo spremljala operacijo lova na Osamo bin Ladna, medtem ko je Trump vodil oddajo Vajenec.
Večina vprašanih je po soočenju presodila, da se je bolje odrezala Clintonova – v povprečju anket je zmagala s trinajstimi odstotki naskoka. Trump je tako izpustil iz rok morda zadnjo veliko priložnost, da obrne trende, ki mu niso v prid. Do volitev je ostalo še devetnajst dni, kandidatoma pa v tem času ostane, da volilce prepričujeta z oglasi in predvolilnimi shodi.
