Le drobno pojasnilo, zapisano pod črno silhueto lista japonskega dresnika, natisnjeno na rjavkast papir, razkriva, da vizitke, ki jih imata pri sebi Katarina Dekleva in Nuša Jelenec iz društva Re-generacija, niso narejene iz povsem običajnega papirja. »Ta papir je narejen iz japonskega dresnika, ene najbolj invazivnih rastlin na svetu,« je zapisano na hrbtni strani.
A ne le lične majhne vizitke, ekipa mladih arhitektk in oblikovalk iz Re-generacije, ki jo sestavlja še Gaja Mežnarić Osole, je namreč s pomočjo partnerjev iz različnih strok iz japonskega dresnika do danes izdelala že nekaj sto kilogramov papirja. V sklopu projekta Prijazni sovražnik, kot so pobudnice ponovne uporabe invazivnih rastlin poimenovale japonski dresnik, pa so oblikovale tudi beležko in papirnato vrečko. Svoje papirnate izdelke in rezultate projekta te dni z manjšo razstavo predstavljajo na Gospodarskem razstavišču, kjer bodo danes sklenili tudi Okoljski forum mreže Eurocities.
Ko sovražnik postane okolju prijazen
Da japonski dresnik ni le škodljiv za okolje, saj se hitro razrašča in izpodriva lokalno rastje, njegove močne in globoke korenine pa uničujejo infrastrukturo in povzročajo ekonomsko škodo, temveč je tudi užiten, so dekleta izvedela pred približno dvema letoma, ko so se v okviru mednarodnega bienala oblikovanja BIO 50 po Fužinah sprehodile v družbi poznavalca divjih rastlin. Presenetljivi podatek, da je japonski dresnik užiten, njegov kiselkast okus pa, kot opisuje Deklevova, spominja na rabarbaro, je v trojici vzbudil zanimanje za to sicer osovraženo tujerodno rastlino.
V japonskem dresniku so tako med raziskovanjem prepoznale obilen in lokalno dobro dostopen nadomestni vir celuloze in kmalu za tem je ob pomoči štirih partnerjev v projektu – ljubljanske mestne občine, Inštituta za celulozo in papir, javnim podjetjem Snaga in Botaničnim vrtom Ljubljana – pionirska izdelava papirja iz invazivnih rastlin lahko zaživela. »Najprej smo papir sicer poskusile izdelati doma, a smo kmalu ugotovile, da je takšen proces dolgotrajen,« se začetkov in prvih ročno izdelanih listov papirja spominja Jelenčeva.
Več kot sto udeležencev prostovoljnih akcij nabiranja japonskega dresnika, ki so letos potekale pod okriljem naziva zelene prestolnice Evrope, je na nekaterih najbolj problematičnih točkah v mestu nabralo več kot 1500 kilogramov japonskega dresnika. Po nasvetu strokovnjakov iz Botaničnega vrta so prostovoljci nabirali predvsem suha stebla, s čimer so se izognili dodatnemu sušenju in tako še nekoliko skrajšali postopek predelave. Iz nabranih rastlin, ki so jih v Snagi zmleli, so v Inštitutu za celulozo in papir nato izdelali 415 kilogramov papirja.
Papirnate vrečke na mestne tržnice
Ustvarjalna skupinica iz društva Re-generacija pa se ni ustavila le pri izdelavi papirja na polindustrijski ravni. Iz papirja iz japonskega dresnika so namreč oblikovale tudi dva praktična papirnata izdelka: beležke in papirnate vrečke. V upanju, da bi papirnate vrečke v prihodnje izpodrinile uporabo plastičnih, se bodo partnerji v projektu še to jesen odpravili tudi med prodajalce na mestnih tržnicah in jih v sklopu akcije spodbujali k uporabi papirnatih vrečk.
