Neodgovorno in z navodili neskladno jemanje zdravil poslabšuje kakovost življenja bolnikov in dodatno obremenjuje zdravstveno blagajno, opozarja specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Brenčič. »Z zdravili povezanih težav je veliko. Med njimi so neželeni učinki zdravil, premajhen ali prevelik odmerek, interakcije med zdravili, uporaba zdravil brez indikacije, nedelovanje zdravil, neprava izbira zdravila« našteva in doda, da v lekarnah že rešujejo te zadrege s pregledom uporabe zdravil. V pogovoru ob pregledu zdravil in drugih izdelkov, ki jih bolnik uporablja, farmacevt pomaga bolniku rešiti težave, povezane z varno uporabo zdravil, in mu izda osebno kartico zdravil, ki bo v pomoč pri nadaljnjem zdravljenju. Če pa farmacevt presodi, da je za odpravo težav potreben tudi posvet z bolnikovim osebnim zdravnikom, svetuje farmakoterapijski pregled. Z rezultati tega seznani osebnega zdravnika. Zaradi ugodnih izkušenj to storitev, na katero bolnika praviloma napoti zdravnik, krije zdravstvena zavarovalnica. V približno treh letih naj bi mrežo tovrstnih ambulant, ki so jih za zdaj preizkušali le v Murski Soboti in Ljubljani, vzpostavili po vsej državi, je napovedala Darja Potočnik Brenčič.
Samozdravljenje največ sedem dni
A v lekarne ne zahajajo le bolniki z recepti, pogosto ljudi v lekarno privede tudi akutna bolečina. Najpogosteje je to zobobol, menstrualne bolečine, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Ti bolniki najpogosteje posežejo po zdravilih proti bolečinam, ki so na voljo brez recepta. A farmacevti opozarjajo, da je samozdravljenje primerno le pri blagih do zmernih akutnih bolečinah in lahko traja največ od tri do sedem dni. Samozdravljenje odsvetujejo pri otrocih do enega leta, posebno previdnost pa priporočajo tudi pri majhnih otrocih, nosečnicah in doječih materah, starostnikih in bolnikih s kroničnimi boleznimi.
»Dobro je vedeti, da nas glava lahko boli tudi zaradi čezmernega jemanja zdravil za lajšanje bolečin in zdravil za zdravljenje migrene,« opozarjajo farmacevti. Bolnikom pa priporočajo, da se o delovanju in medsebojnem učinkovanju analgetikov, ki so na voljo brez recepta, poučijo tudi v knjižici Zdravila in bolečina, ki jim je na voljo v lekarnah. V njej so tudi priporočila za samozdravljenje bolečine pri občutljivejših skupinah ter priporočila, kako se lotiti samozdravljenja najpogostejših bolečin.
Anketa o uporabi zdravil
O uporabi protibolečinskih zdravil, ki so v prosti prodaji, je Sekcija farmacevtov poleti izvedla raziskavo, ki je potrdila, da jih je večina kupila zaradi glavobola, bolečine v mišicah in sklepih ter prehlada in gripe. Večina je zdravila kupovala zase, zlasti za starejše pa so jih kupovali svojci, ki pa pogosto niso vedeli, ali je imel oboleli v zadnjem letu želodčne težave in ali ima sočasne kronične bolezni. Čeprav se dobra polovica sodelujočih ni redno zdravila z nobenimi drugimi zdravili, je slaba petina anketiranih kljub temu jemala zdravila, ki so jih farmacevti označili kot potencialno nevarna za različne interakcije in neželene učinke ob sočasni uporabi z analgetiki. »Poznavanje zdravil, ki jih oseba redno jemlje, omogoča lažjo izbiro protibolečinskega zdravila in zagotavlja varnejšo uporabo analgetikov pri samozdravljenju,« je izsledke sklenila vodja raziskave spec. farmacije Ana Banović.
Tudi k zdravniku ljudi najpogosteje privede bolečina, ki sporoča, da se v telesu dogaja nekaj neobičajnega. Njen vzrok namreč ni vedno le poškodba tkiva in obrnjeno. Glavobol je denimo med desetimi najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju. Migrena muči 10 do 20 odstotkov odraslih, menstrualni krči pa kar 90 odstotkov žensk. Kar štirje od petih odraslih bodo vsaj enkrat v življenju občutili bolečino v križu. Kar četrtina Slovencev trpi za kronično bolečino, še izpostavljajo farmacevti in svetujejo, da ob jemanju različnih zdravil za različne težave, bodisi na recept bodisi brez recepta, vedno razmišljamo tudi o njihovem medsebojnem učinkovanju.
