Številna gospodinjstva v Sloveniji so tradicionalne vire ogrevanja že nadomestila z drugimi energenti. Mednje zagotovo sodi zemeljski plin, katerega uporabnikov je vsako leto več – konec leta 2015 jih je bilo več kot 133.000. Zaradi visoke cene olja in nizke učinkovitosti starih kotlov lahko uporabniki z investicijo v sodobni ogrevalni sistem prihranijo do 14.000 evrov v 20 letih delovanja novega ogrevalnega sistema na plin.
Najnižja začetna investicija
Med razlogi, zaradi katerih se odjemalci odločijo za preklop na zemeljski plin, je predvsem cena. Stroški začetne investicije, ki je potrebna za plinske naprave, so nižji od izdatkov za druge ogrevalne sisteme. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3.000 evrov naprej, investicija pa se povrne v štirih letih. Po najnovejših izračunih Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah je to hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke (10 let) ali kotla na kurilno olje (13 let).
Več kot 14.000 evrov dolgoročnih prihrankov
Stroški ogrevanja na zemeljski plin so nižji od drugih energentov. Izračun Fakultete za strojništvo kaže, da po namestitvi kotla na zemeljski plin dosežemo precejšnje prihranke. Za energijsko hišo razreda E (potratnejša hiša velikosti 180 m2) prihranki v obdobju 20 let znašajo več kot 14.000 evrov.
Hiter in enostaven preklop
Kotel z visokim izkoristkom na zemeljski plin je učinkovit ogrevalni sistem, ki zagotavlja dovolj toplote tudi v času nižjih zunanjih temperatur. Dobava in zanesljivost delovanja ostajata nemoteni. Prehod na zemeljski plin je hiter in enostaven, z uporabo plinskega kotla pa boste prijazni tudi do okolja.
Fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom
Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom. Ob menjavi kotla na olje s kotlom z visokim izkoristkom na zemeljski plin se emisije ogljikovega dioksida znižajo za kar polovico. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO2 itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi. Poleg tega prenos in distribucija zemeljskega plina potekata po plinovodnih ceveh pod zemeljsko površino in zato ne obremenjujejo naravnega okolja.
Vir: www.zemeljski-plin.si
