Slovenija je lani prvič po sedmih letih znižala javnofinančni primanjkljaj pod 3 odstotke BDP in se tem izvila iz postopka presežnega primanjkljaja. Cilji pa niso bili le doseženi, ampak celo preseženi, saj bo evropski statistični urad Eurostat jutri z novo oceno javnofinančni primanjkljaj z 2,9 odstotka BDP, kolikor ga je aprila ugotovil slovenski statistični urad, znižal na 2,7 odstotka. Ta sicer odlična novica pa ima senčno plat – Slovenija bo namreč morala zaradi boljšega rezultata primanjkljaj prihodnje leto znižati na 1,3 odstotka BDP, in ne na doslej predvidenih 1,6 odstotka, kar pomeni, da bomo morali dodatno privarčevati okoli 115 milijonov evrov.
Na naše vprašanje, zakaj bomo morali ob preseženih ciljih »fiskalni napor« celo še povečati, namesto da bi bilo ravno obratno, so nam na ministrstvu za finance pojasnili, da mora Slovenija poleg nadaljnjega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja zniževati tudi strukturni primanjkljaj (primanjkljaj, iz katerega je izločen vpliv gospodarskega cikla) in da je smisel fiskalnega pravila tudi v tem, »da v dobrih časih več privarčujemo za slabe čase«.
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je bil bolj razumljiv. »Gre za zapleteno in zelo problematično metodologijo izračuna strukturnega primanjkljaja, na katero je evropske birokrate ob koncu vodenja finančnega ministrstva opozoril že Dušan Mramor. Čeprav je vsem jasno, da gre za analitični fiasko, ki privede države, ki se trudijo in varčujejo, v absurden položaj, ko morajo še bolj varčevati, jo evropska komisija kljub nekaterim drugačnim napovedim očitno še naprej uporablja,« pravi Kovač.
Zamuda pri črpanju sredstev EU znižala odhodke
Letošnja zaveza Bruslju – znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,2 odstotka BDP – ostaja enaka in bo po napovedih vlade zagotovo tudi uresničena. Državni proračun je septembra že drugi mesec zapored ustvaril presežek, skupni primanjkljaj po devetih mesecih leta pa znaša 523,4 milijona evrov. Letošnji proračunski primanjkljaj je sicer določen v višini 839,3 milijona evrov, julija pa je finančno ministrstvo ocenilo, da bi lahko ob koncu leta znašal le okoli 710 milijonov evrov.
Proračunskih prihodkov je bilo v letošnjih devetih mesecih za 76,5 milijona evrov oziroma 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, vendar pa so se po drugi strani še bolj zmanjšali odhodki. Ti so bili glede na enako lansko obdobje nižji za 404 milijone evrov ali skoraj šest odstotkov. Nižji prihodki in tudi odhodki so predvsem posledica zamude pri izvajanju nove evropske kohezijske politike, zaradi česar se je priliv sredstev EU v devetmesečju več kot prepolovil – z lanskih 621,2 na 300,8 milijona evrov. Zaradi enakega razloga so se zmanjšali tudi investicijski odhodki in transferi, in sicer za okoli 275 milijonov evrov.
Bolj spodbudna je rast davčnih prihodkov, ki se jih je v letošnjih prvih treh četrtletjih nateklo za 5,31 milijarde evrov ali za okoli 220 milijonov evrov več kot do septembra lani. Prihodki iz dohodnine so se zvišali za okoli 60 milijonov evrov, od DDV za 50, od davka na dobiček za slabih 20, od trošarin pa za okoli 100 milijonov evrov.
Davčni priliv od podjetij dvakrat nižji kot leta 2008
Gibanje davčnih prihodkov po letih kaže, da ti po gospodarski krizi z dvojnim dnom (v letih 2009/10 in 2013) vztrajno rastejo že tretje leto, pri čemer pa še vedno zaostajajo za letom 2008. Za to so krivi predvsem nižji prilivi iz dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb.
Čeprav so se prihodki od dohodnin zaradi zmanjševanja brezposelnosti v zadnjih treh letih močno povečali, so lani za rekordnim letom 2008 zaostajali za kar 300 milijonov evrov ali okroglo četrtino. Še precej bolj caplja za nekdanjo konjunkturo prihodek od davka na dohodek pravnih oseb. Tudi ta sicer raste, vendar pa je v primerjavi z letom 2008 še vedno za kar polovico nižji. Vzrok so tako stečaji podjetij, ki so zaznamovali zlasti prva leta gospodarske krize, kot tudi davčna reforma iz leta 2006, po kateri se je davčna stopnja znižala s 25 na 17 odstotkov (predvideno je bilo, da se bo do leta 2015 spustila na 15 odstotkov, zdaj pa jo namerava vlada zvišati na 19 odstotkov).
Da v času krize nismo zabredli še globlje v primanjkljaj, gre pripisati DDV, ki je po dvigu davčnih stopenj v letu 2013 lani že presegel priliv iz leta 2008, še zlasti pa trošarinam, ki so v primerjavi z zadnjim predkriznim letom višje za kar 300 milijonov evrov ali približno četrtino. Trošarine so se, zlasti pri energentih, močno povišale že leta 2009, že ves čas pa vztrajno naraščajo tudi trošarine na tobak in alkohol.
Državni proračun, davčni prihodki
ministrstvo za finance
PODATKI
8000
mio. €
7685,3
davčni
7052,4
7022,7
prihodki
7000
6554,1
6686,0
6578,5
6574,7
skupaj
6502,5
6249,2
6172,7
1213,3
6000
1515,3
1157,9
trošarine
1462,4
1560,3
1491,3
1415,0
955,9
1439,2
1490,7
5000
3144,5
2906,7
2716,0
3228,7
2992,4
2838,0
4000
3153,3
2940,9
2905,0
3029,1
ddv
3000
2000
1257,0
davek od
1113,2
942,3
dohodkov
712,2
667,6
594,8
pravnih oseb
576,9
448,6
1000
468,4
1257,4
265,2
1165,4
1069,8
919,2
961,3
dohodnina
912,5
902,1
929,8
789,6
740,5
0
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
