»To je bila ena redkih priložnosti, da smo se lahko lotili doktorata, ne da bi nas skrbelo, kako bomo v tem času finančno preživeli.« Tako se profesor astrofizike Tomaž Zwitter spominja leta 1985, ko je bil v okviru prve generacije sprejet v sistem izobraževanja mladih raziskovalcev. »V naši raziskovalni skupini sem bila najmlajša,« svoje znanstvenoraziskovalne začetke leta 1986 opisuje tudi mikrobiologinja Nina Gunde Cimerman. »Starejši so bili malo pokroviteljski, a so mi bili v veliko pomoč.« Profesorica pravi, da se je tedaj lahko osredotočila na temeljno raziskovanje in ji ni bilo treba razmišljati o uporabnosti svojih odkritij. Z neobremenjenim raziskovalnim delom pa je pozneje prišla tudi do »revolucionarno« uporabnega odkritja: leta 2013 je prva ugotovila, da se v pomivalnih strojih nabirajo nekatere glive, ki so ljudem lahko zelo nevarne.
Napredna poteza »komunistov«
V treh desetletjih, ki jih bodo agencija za raziskovalno dejavnost ARRS, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter ministrstvo za izobraževanje in znanost danes zaznamovali z veliko slovesnostjo, je bilo mladih raziskovalcev že okrog pet tisoč. Mnogi so se razvili v uspešne znanstvenike, profesorje in so pozneje tudi sami postali mentorji mladim raziskovalcem.
»Sredi osemdesetih let je bil zastavljen tako premišljen koncept, da se je kljub družbenim in političnim spremembam ohranil in učinkovito deluje še danes,« pravi direktor ARRS József Györkös. Med znanstveniki program mladih raziskovalcev velja za »eno najbolj pronicljivih potez slovenske politike vseh časov«. Ponuja varno odskočno desko: v času, ko raziskujejo in pripravljajo doktorat (ali magisterij), raziskovalci prejemajo plačo, sredstva za raziskovanje in delno se lahko izobražujejo tudi v tujini.
Pomladitev na univerzah
»Že sredi osemdesetih smo vedeli, da gospodarski razvoj in družbeni napredek temeljita na inovacijah,« pripoveduje upokojeni politik Ciril Baškovič, ki je v osemdesetih sodeloval pri snovanju programa mladih raziskovalcev. »Vizija do leta 1990 oziroma do leta 2000 izobraziti nekaj tisoč mladih znanstvenikov je bila edini način, kako slovensko družbo potegniti iz ekonomske, socialne in delno že tudi politične krize, ki je razjedala tedanjo Jugoslavijo,« pravi Baškovič. »Vedeli smo, da je treba vlagati v raziskave in razvoj in da za to potrebujemo pomladitev na univerzah in inštitutih.« Program sta podprla izvršni svet in partija, obenem pa so se proračunska sredstva za znanost v letu 1985 glede na prejšnje leto povečala kar za sto odstotkov. Znanstveniki pa ob tem opozarjajo na ironično analogijo: po tridesetih letih, ko je sredstev za znanost vse manj, manj pa je tudi mladih raziskovalcev (v nekaterih letih celo zgolj trije ali štirje), bi bila nujna bolj smela znanstvenoraziskovalna politika, če se želi Slovenija izviti iz krča in ujeti tempo razvitega sveta. In če mladih znanstvenikov ne želi odgnati v tujino.
Število mladih raziskovalcev 1985–2016*
ARRS
PODATKI
* Raziskovalci, ki so po podatkih ARRS dosegli doktorat.
‘92
‘93
‘95
‘96
‘99
‘85
‘86
‘89
‘90
‘91
‘94
‘97
‘98
‘02
‘03
‘05
‘06
‘12
‘13
‘09
‘87
‘88
‘00
‘01
‘04
‘07
‘08
‘10
‘16
‘15
‘14
‘11
V letih 2014–2016 je metodologija štetja spremenjena,
saj raziskovalci še niso dosegli doktorata.
