»Skušali so nas utišati, nam natakniti nagobčnik, da ne bi postavljali vprašanj,« je razvpito odškodninsko tožbo Mariborskega vodovoda včeraj komentiral Rajko Kotnik. Precedenčni sodni postopek, v katerem je razžaljeno občinsko podjetje tožilo občana, je doživel pričakovan razplet. Sodišče ni odredilo Kotniku plačila absurdno visoke odškodnine 100.000 evrov, ki jo je od civilnodružbeno angažiranega upokojenca terjal Mariborski vodovod.
Zahtevek je bil po presoji okrožnega sodnika Marka Čagrana neutemeljen. Kotnik ni imel namena žaliti ali okrniti ugleda Mariborskega vodovoda. »Duševne bolečine pravne osebe so že pojmovno izključene,« je tožbo ošvrknil sodnik. Sodnik je v obrazložitvi izpostavil ustavno pravico do svobode zbiranja, združevanja in izražanja. In to, da je v vsaki civilizirani družbi treba pustiti odprt prostor za kritiziranje oblasti, za kroženje informacij in mnenj o javnih zadevah.
Sodba ni mogla biti drugačna
»Sodišče sploh ne bi moglo izdati drugačne razsodbe,« je olajšan Kotnik, ki je po padcu župana Franca Kanglerja deloval v okviru »vstajniške« Iniciative mestni zbor in postal koordinator samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Desetčlanski svet naj bi skrbel za odgovorno razvijanje dejavnosti javnih podjetij, občane pa naj bi motiviral k postavljanju vprašanj, kaj vse plačujejo s položnicami.
Delovanje samoorganiziranega sveta je zbodlo javno podjetje Mariborski vodovod. Direktorju vodovoda Danilu Burnaču je svet februarja 2015 poslal dopis in zahteval odgovore na 19 zastavljenih vprašanj. Javno podjetje se je zavilo v molk. S to ignoranco je Kotnik seznanil manjšinske delničarje Mariborskega vodovoda – okoliške občine; 2. julija lani jim je poslal dopis.
Ta dopis naj bi okrnil vodovodov ugled, čast in dobro ime, je bil prepričan Burnač in zoper Kotnika vložil omenjeni odškodninski zahtevek. »Višina denarne odškodnine mora biti takšna, da potencialne kršitelje odvrača od storitve škodnih dejanj,« je bil prepričan tožnik. »Nadalje je treba pri odmeri odškodnine upoštevati dejstvo, da je začela tožena stranka izvajati pritisk nad tožečo stranko prek medijev.« Vodovod je terjal še Kotnikovo opravičilo in preklic dopisa.
Na vprašanje sodnika Čagrana, kakšno škodo naj bi vodovodu z dopisom povzročil Kotnik, je Burnač na glavni obravnavi odgovoril: »To ni civilna javnost, ampak politična skupina, ki namerno širi laži. Samoorganizirane mestne četrti nimajo pravice javnega nadzora, ti tovariši so se samoorganizirali!« Po poročanju Večera je Burnač še ocenil, da so bili ob 1,6 milijona evrov posla, krivdo pa je pripisal članom omenjenega sveta in Kotniku. »To je nadaljevanje vstaj, anarhija, meni so grozili, bili pri meni doma,« se je še razburjal nekdanji Kanglerjev podžupan.
V vodovodu se nameravajo še pritožiti
Spodleteli sodni postopek je javnemu podjetju povzročil gmotno škodo, saj je Mariborski vodovod plačal 1893 evrov sodne takse, zdaj pa mora poplačati še slabih 4500 evrov sodnih stroškov. Ta znesek utegne še narasti, saj Burnač ne namerava odnehati. Javno podjetje se je že pritožilo na mariborsko višje sodišče.
»Tožba je nekoliko zavrla delo samoorganiziranega sveta,« priznava Kotnik. Zavrnilna sodba – čeprav še nepravnomočna – jim je dala nov elan. V torek so poslali nov dopis manjšinskim delničarjem vodovoda. Opozarjajo jih na še več domnevnih kršitev, ki naj bi si jih privoščilo vodstvo javnega podjetja. Pod drobnogled so vzeli tudi poslovanje komunalnega podjetja Nigrad. »Okoliške občine, manjšinski delničarji, morajo prevzeti svoj del odgovornosti in zaščititi svoje premoženje ter uporabnike storitev javnega podjetja,« poziva Kotnik.
