Začetek dolge operacije za osvoboditev Mosula, OZN zaskrbljen za civiliste

Tedni, če ne meseci bojev

Mosul je zadnje veliko mesto pod nadzorom Islamske države v Iraku. Nekdaj dvomilijonski zgled etnične raznolikosti ima po različnih ocenah le še od 650.000 do 1,5 milijona prebivalcev, številni pripadniki manjšin so zbežali. Mesto ima simbolni pomen za Islamsko državo, saj je njen vodja Abu Bakr Al Bagdadi tam razglasil nastanek kalifata, prvega na svetu po devetdesetih letih, in začel voditi svojo organizacijo ter ozemlje po zgledu državne ureditve. Padec Mosula bi zato predstavljal simbolični konec kalifata v Iraku, ne pa tudi konca Islamske države, ki bi še nadzirala dele ozemlja, svoje delovanje pa bi verjetno prilagodila razmeram in se osredotočila na gverilske operacije.

Po različnih ocenah Mosul z okolico brani od 4000 do 8000 pripadnikov Islamske države. Glede na velikost in število prebivalcev mesta se morda ne sliši veliko, toda vojaški poznavalci opozarjajo, da čakajo koalicijo številni izzivi: samomorilski napadi, doma narejena eksplozivna telesa, podtaknjena v avtomobilih in drugje, minska polja, uporaba živih ščitov, urbano vojskovanje in tako naprej. Boji bodo trajali tedne, morda še dlje, pravi generalporočnik ameriške vojske Stephen Townsend.

Na Mosul odvrgli letake

Pričakovati je, da se bodo najhujši boji za mesto začeli v roku petih, šestih dni – tako je vsaj sklepati iz napovedi, da takrat pričakujejo prvi večji begunski val. Še pred začetkom operacije so na Mosul odvrgli letake z opozorili civilistom, naj se izogibajo položajem, kjer so pripadniki Islamske države. Humanitarne organizacije opozarjajo, da se bodo civilisti verjetno znašli v izredno zahtevnem položaju, v navzkrižnem ognju oziroma v okoliščinah, ko jim Islamska država ne bo pustila oditi in jih bo zlorabila za zaščito. Zato jim bo nujno zagotoviti koridor za odhod. V bližini Mosula so postavili zatočišča za 60.000 ljudi, za še 40.000 jih postavljajo. Visoki komisariat OZN za begunce opozarja, da lahko samo v Turčijo in Sirijo zbeži najmanj 100.000 ljudi.

V Siriji pripravljajo 90.000 ležišč, v Ankari pravijo, da so na begunski val pripravljeni. Podpremier Numan Kartulmus je dejal, da lahko sprejmejo »na stotisoče beguncev«, da pa jih toliko ne pričakujejo. Iraške oblasti pa pravijo, da bodo preverjale, da med bežeče niso pomešani pripadniki Islamske države, potem ko so iz Mosula dobili vest, da so se nekateri že obrili.

Znatni begunski tok iz Iraka v Turčijo bi lahko pomenil tudi prihod večjega števila beguncev v Evropsko unijo – ali vsaj povečanje števila poskusov beguncev, da pridejo na njeno ozemlje.

In niti ni nujno, da bodo iz Mosula vsi bežali pred Islamsko državo. V številnih mestih, iztrganih iz rok sunitske Islamske države, denimo v Faludži, Tikritu, Ramadiju in drugje, je po osvoboditvi prišlo do nasilja nad lokalnim sunitskim prebivalcem, ki so ga izvajale šiitske milice, priključene vladni vojski. Zaradi tega Al Abadi pravi, da te milice ne bodo vstopile v Mosul, ampak bodo delovale le v njegovi okolici.