»Kakšno primopredajo ste prišli naredit? Želite, da vam damo nekaj, kar je že vaše? Vi ste tisti, ki ste nam na silo zamenjali ključavnico, in ste edini, ki imate ključ. Res ne razumem, kaj sploh želite,« je dejal Nejc Smodiš iz Avtonomne kulturne cone (AKC) Sokolc. Pred novomeškim Narodnim domom je skupaj z nekaj ustvarjalci točno opoldne pričakal vodjo kabineta novomeškega župana Saro Draškovič, ki je prišla v spremstvu dveh varnostnikov opravit napovedano primopredajo objekta. »Njen« ključ je vrata odklenil, ni pa jih bilo mogoče odpreti, saj so jih kulturniki z notranje strani zabarikadirali, da bi s tem po Smodiševih besedah zavarovali svoje imetje, saj nimajo ključa, da bi vrata zaklenili.
Macedoni razveljavil sklep nekdanjega župana
Kot smo že poročali, želi občina obnoviti dotrajano streho Narodnega doma, fasado in električne inštalacije, v tem času pa naj bi ustvarjalci stavbo, v kateri delujejo že kakšno desetletje, zaradi varnosti izpraznili. Temu se upirajo, saj so prepričani, da se vanjo po obnovi ne bodo mogli več vrniti.
Tokrat je sodu izbil dno petkov dopis, v katerem jih je župan Gregor Macedoni obvestil, da je razveljavil sklep bivšega župana Alojzija Muhiča iz leta 2011, na podlagi katerega so lahko umetniki brezplačno uporabljali prostore v Narodnem domu. Hkrati je napovedal primopredajo in jih pozval, naj stavbo do nedelje izpraznijo. »Zavarovali smo svojo lastnino, ker ste ob zamenjavi ključavnice pustili vrata odprta. Zakaj smo mi dolžni biti ljudje do nekoga, ki nas obravnava kot živali?« je na poziv, naj umaknejo barikado, dejal Smodiš.
Kot dodaja Tjaša Prošek, do primopredaje na podlagi Macedonijevega sklepa niti ne more priti, saj je ta po njenem prepričanju ničen. »Tri dni za izpraznitev stavbe? Nemogoče. Na voljo nismo imeli niti zakonskega roka, da bi se pritožili,« pravi.
Občina vztraja: Objekt morajo izprazniti
Kot so člani AKC Sokolc zapisali v ugovoru na sklep župana, je »za ukinitev pogodbe o brezplačnem najemu pristojno sodišče. Samovoljne ukinitve pogodbe torej ne moremo in ne smemo sprejeti, saj za to ni pravne podlage, poleg tega pa na tako kratke roke, ki jih navaja dokument, in način, na katerega jih podaja, ne moremo pristati.«
Ob tem so predlagali, kako bi lahko obnova strehe potekala tudi, če v stavbi ostanejo. Tako bi, denimo, nadstropje pod ostrešjem izpraznili in se preselili v nižja nadstropja, za varen vhod v objekt bi uporabljali zgolj vhod, ki bi ga izdelal izvajalec za svoje delavce, ob tem pa bi striktno upoštevali gradbiščni red oziroma varnostne ukrepe, ki jih predpiše izvajalec del.
»Stroka nam je zagotovila, da bi bila z izvedbo predlaganih ukrepov zagotovljena naša varnost in zavarovana naša odgovornost, zato pričakujemo preklic dokumentov, ki se nanašajo na Narodni dom, sprejetih letos,« so še zapisali. Ob tem poudarjajo, da nikakor ne nameravajo ovirati obnovitvenih dejavnosti na objektu ali v njem in da tudi oni želijo, da se dela na objektu, za katerega so vsa ta leta po svojih močeh skrbeli, čim prej začnejo.
Toda na občini vztrajajo, da mora biti stavba med obnovo prazna, saj ne želijo prevzemati odgovornosti v primeru morebitne nezgode. »Nadaljevali bomo pravne postopke in skušali prek sodišča doseči izpraznitev prostorov, da bi se investicija čim prej začela,« pravi Draškovičeva. Še vedno upajo, da bo izvajalec lahko do 15. novembra opravil glavnino del in da denar ministrstva za kulturo (gre za okrog 50.000 evrov) ne bo izgubljen. Za preostala obnovitvena dela (beljenje, zamenjava inštalacij) bo denar zagotovila občina sama.
»Ne mečemo jih ven, ampak želimo zgolj urediti to črno točko. Potem bomo dali vsem potencialnim umetnikom, ki bi želeli v stavbi ustvarjati, priložnost, da se prijavijo in uredijo razmerja za uporabo Narodnega doma,« dodaja Draškovičeva.
