A problem, o katerem bi rad povedal nekaj misli, je drugje. Je stanje duha navijaških skupin, tokrat Viol, ki so s svojim divjanjem popolnoma pokvarili nogometni praznik. Dokazali so, da smo veliko let za Evropo tudi na tem področju, kjer narodom s tradicijo uspe obvladovati mnogo večje množice od tiste, ki se je v soboto zbrala v Stožicah. Največji polom pa je zagotovo neukrepanje policije, ki je nemo in z varne razdalje opazovala divjanje navijačev, ki kljub ponovljenim pozivom napovedovalca niso prenehali metati pirotehnike in divjati zunaj svojega območja.

Policija je imela možnost, da med odmorom naredi red s primernim ukrepanjem, a tega ni storila. Še naprej in do konca so bili specialci samo opazovalci. In tu pride na plano moja bolečina: kot zanesenjak in prostovoljni kulturni animator sem pripravljal prireditev v spomin zavezniškega vojaka Johna Denvirja (tisti, ki spremljate moja oglašanja, zgodbo poznate), ki se je boril med NOB na partizanski strani, pa je prišla na policijo prijava s »primernega« mesta in napovedano, a neprijavljeno prireditev sem uradno odpovedal ob prvem prihodu policije v našo vas. Kljub temu je policija dan pred napovedanim datumom nadzirala mesto načrtovanega dogodka, na sam dan ob napovedani uri pa še enkrat (torej popolna učinkovitost in budnost). Stopnja tveganja pri napovedani prireditvi je bila nična, zdaj pa pomislim na dogodek v Stožicah in se vprašam: kam gre ta država, ki tako nesorazmerno ukrepa ali pa ne ukrepa? In kje so odgovorni, ki bi morali zagotoviti red na stadionih in omogočiti gledalcem normalne pogoje za spremljanje nogometa? Še posebno, ker je bilo med nami zelo veliko mladine in otrok, ki so ob toleriranju izgrednikov že dobili sporočilo, da je to običajen način navijanja. Da o medijih niti ne govorim, izgrede so omenili samo mimogrede, kot da so del obvezne folklore na stadionu.

Vsaj nas, treh prijateljev, Stožice nekaj časa spet ne bodo videle. In takih odločitev je bilo po tekmi zagotovo še veliko.

Srečko Knafelc, Krvava Peč