Ob letošnji 25. obletnici osamosvojitve je bil predsednik republike Borut Pahor pri podeljevanju odlikovanj precej velikodušen. A tudi tokrat se na seznamu odlikovancev ni znašel nihče iz slovenskih diplomatskih vrst, čeprav je predsednik kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov Peter Toš Pahorju predlagal, da bi se spomnil prvih slovenskih diplomatov, ki so v začetku devetdesetih let »Slovenijo odpirali v svet, seznanjali posamezne tuje države z njenim obstojem, zgodovino, vrednotami«. Pahor je napovedal, da bo o pobudi razmislil, vendar pa odziva ni bilo.
V uradu predsednika republike pojasnjujejo, da je Peter Toš podelitev odlikovanj diplomatom omenil kot idejo na sestanku, katerega osrednja tema je bila dan Afrike, in da je šlo za neformalno in nedefinirano pobudo. »Predloga nismo dobili,« dodajajo. Nekateri naši sogovorniki iz diplomatskih vrst pa razlog za to, da predsednik republike Toševi pobudi ni prisluhnil, vidijo predvsem v dejstvu, da so bili med prvimi slovenskimi diplomati tudi nekateri, ki so pred tem službovali v jugoslovanski diplomaciji. »Pahor si nikakor ne želi kritik desnice, da nagrajuje bivše jugodiplomate; navsezadnje so pred vrati predsedniške volitve,« menijo.
Kako Pahor dojema diplomacijo
Ob tem spominjajo, da tudi v preteklosti za diplomacijo ni kazal naklonjenosti. Tako je kot predsednik vlade na primer izjavil, da bi bilo treba kar tretjino slovenskih veleposlaništev zapreti. To je pospremil celo z besedami, da mu gre zaradi visokih stroškov slovenske diplomacije »na bruhanje«. Nasprotno v uradu predsednika republike poudarjajo, da Borut Pahor slovenski diplomaciji in diplomatom – tako našim kot tujim pri nas – posveča veliko pozornosti. Izpostavljajo, da je bil na letošnji slovesnosti ob 25. obletnici slovenske diplomacije pokrovitelj in tudi govornik, da je v zadnjem času nekaj tujim veleposlanikom pri nas podelil odlikovanja, da je imel v predsedniški palači sprejem za častne konzule...
Resnici na ljubo pa so bili pri nagrajevanju slovenskih diplomatov zadržani tudi Pahorjevi predhodniki; tudi Danilu Türku je Toš neuspešno predlagal podelitev odlikovanj nekaterim prvim slovenskim diplomatom.
Klubska priznanja trem nekdanjim veleposlanikom
Odločitev kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, da ob svoji deseti obletnici, ki jo bo klub praznoval jutri, podeli klubska priznanja, je tako mogoče razumeti tudi kot kritiko tega, da so predsedniki države na diplomate doslej v glavnem pozabili. Izbor nagrajencev so sicer prilagodili pravilom kluba: na seznamu ni njihovih članov, prav tako tudi niso želeli vnašati nemira v zunanje ministrstvo s podelitvijo priznanj še aktivnim diplomatom. Kot kriterij za izbor so določili najmanj 20 let dela v slovenski diplomaciji in vsaj dva mandata zelo kakovostnega veleposlaniškega dela v tujini. Priznanja bodo dobili nekdanji veleposlaniki Dragoljuba Benčina, Mitja Štrukelj in Miha Vrhunec.
»Diplomacija je odgovorno delo, ki pomembno prispeva k ugledu države v svetu. Ne tako redko se diplomat znajde tudi v izjemno težkih situacijah, kot je reševanje naših državljanov iz ogroženih delov sveta, pomoč v primeru naravnih ali drugih nesreč, pridobivanje informacij o dogajanju na nevarnih območjih... A vseh teh dejanj naši politiki očitno ne opazijo in menijo, da so vsi rezultati zgolj sad njihovega lastnega dela,« je kritičen predsednik kluba Peter Toš.
