Letošnje leto je za podjetje po obsegu prodaje rekordno. Povrhu vsega danes držite v rokah še priznanje za regijsko gazelo, naslednji teden dobite priznanje Zavoda RS za zaposlovanje za družbeno odgovorno podjetje. Kako doživljate vse skupaj?

Res je noro. In leta še ni konec. Pred nami je še vrsta izzivov, ki jih moramo rešiti, da bomo lahko nemoteno delali prihodnje leto. Zdaj je ključnega pomena, da dobimo vsa potrebna dovoljenja za gradnjo dodatnih proizvodnih prostorov, saj moramo proizvodnjo nujno razširiti.

Zakaj je pomembno, da se vedno znova odločate za sodelovanje v Gazeli?

Ker menimo, da je potrebno biti družbi za zgled. Želimo pokazati svojo uspešno zgodbo, ki jo skupaj z zaposlenimi gradimo že več kot 25 let. Mediji so polni negativizma, ki pa Sloveniji ne bo pomagal pri nadaljnjem razvoju, ampak ga bo samo zaviral. Če bi se več govorilo o uspešnih zgodbah, ki jih v Sloveniji ni malo, bi se mnenje o podjetništvu spremenilo. Ljudje bi cenili podjetnike, ki svoja življenja namenjajo nečemu, v kar verjamejo in kar daje kruh tudi drugim družinam zaposlenih.

Kaj se bo torej še dogajalo v vašem podjetju do konca leta?

V podjetje moramo pripeljati in zagnati še nekaj novih strojev, saj imamo trenutno težave s predolgimi dobavnimi roki, proizvodnja je namreč polna do sredine aprila 2017. Želimo povečati zmogljivosti in začeti z izdelavo večjih orodij do 45 ton, kar naj bi nam omogočilo pridobiti še kakšnega avtomobilskega giganta poleg BMW, s katerim že sodelujemo. Razmisliti moramo tudi o usposabljanju strokovnega kadra na področju projektnega vodenja in tehnologije.

S koliko prometa in zaposlenimi boste zaokrožili leto 2016 in kakšna so pričakovanja za 2017?

Leto 2016 bomo najverjetneje zaokrožili s 4,4 milijona evrov skupnih prihodkov in 75 sodelavci. Za leto 2017 pa je napoved težka. Povečali bomo proizvodne prostore in zagnali nove stroje, vendar je težko reči, koliko se bo to poznalo na obsegu poslovanja. Trg je namreč tisti, ki na koncu odloči, ali si iz pravega testa ali ne. Če bomo v segmentu večjih orodij, ki naj bi jih začeli izdelovati v drugem četrtletju 2017, uspešni, potem bi se morali približali petim milijonom evrov prihodkov.

Delate pretežno za avtomobilsko industrijo, razmišljate pa že o diverzifikaciji dejavnosti. Kaj to pomeni?

Avtomobilska industrija je odlična, dokler je na trgu vse na svojem mestu. Ko pa se pojavijo težave, ljudje najprej začnemo varčevati pri avtomobilih in to posledično prinese manj dela za vse nas. Zato bi radi, da bi našli kupce, ki niso v tolikšni meri vezani na avtomobilski trg. Leto 2008 je bil lep pokazatelj, kaj se zgodi, ko pride do težav. V letu 2009 smo se morali bojevati za čisto vsak evro, če smo hoteli preživeti. Zato bi radi, da naša proizvodnja ne bi bila odvisna od ene same industrije.

Radi bi imeli tudi lastno akademijo, ker imate s pridobivanjem kadrov izjemne težave...

V proizvodnji imamo ves čas desetino novih sodelavcev, ki jih učimo in izobražujemo, si pa želimo, da bi naredili lastno središče za šolanje, ki ga potrebujemo. Zato bi bilo smiselno, da bi se podjetja med seboj povezala in bi skupaj ustvarila šolo, ki bi nam pomagala pri nadaljnji rasti in razvoju, saj se vsi orodjarji soočamo s podobnimi kadrovskimi težavami.

Katere kadre boste najbolj potrebovali v 2017 in ali jih šolate »na zalogo«?

Že zdaj imamo ljudi, ki jih mogoče še ne bi potrebovali, jih pa bomo drugo leto. To so operaterji CNC in ročni orodjarji. A nekaterih poklicev, kot recimo strugarji in rezkalci, praktično ni več. V Mariboru se sicer razmere na srednji strojni šoli izboljšujejo, a to se bo poznalo šele čez pet let ali več.

Kako komentirate odločitev, da se izbor Gazela odvija v šolskih centrih?

Vsekakor je to prava pot. V našem podjetju se že dalj časa trudimo približati tehnične poklice mladim, ki v svojem procesu šolanja še ne vedo, kam natančno bi se usmerili. Pred kratkim smo organizirali tudi tehniški dan za osnovnošolce iz Rač, ki so lahko spoznali celoten proces in se na hitro preizkusili v nekaterih poklicih. Otroci so bili navdušeni, saj so dobili neko novo izkušnjo, ki je povsem drugačna od televizije in gole teorije, ki pri otrocih ubija kreativno razmišljanje.

Do kdaj bi že lahko bil zaključen prenos vodenja na tretjo generacijo, torej na Miho in vas?

Ta proces bo še dolg, vedno več nalog in odgovornosti se sicer že prenaša na naju, ampak je za zdaj oče še zmeraj tisti, ki ima na koncu odločilni glas. Midva sva s svojimi 25 in 21 leti še zmeraj premalo izkušena in bi se lahko kaj hitro opekla na trgu, ki je poln ovir, ki se jim ne moreš zmeraj izogniti s preračuni, ampak moraš imeti tudi določeno kilometrino, da znaš oceniti, kaj je za podjetje dobro na dolgi rok.

Kako pa zdržite izjemen pritisk, ki ga nosijo vsakodnevni poslovni izzivi?

Podjetništvo moraš imeti v krvi. V tem duhu moraš biti vzgojen. Poleg tega si moraš znati vzeti čas zase. Ne smeš delati 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu, saj lahko tako hitro izgoriš. Prosti konci tednov in druženje s prijatelji so moja stalnica. Kdaj pa bom sicer užival svojo mladost!?