Medtem ko se na začetku študijskega leta vrstijo klasična brucevanja, je letos v nekdanji tovarni Rog prvič potekalo alternativno brucevanje. Študentska Iskra ga je skupaj z drugimi podobno mislečimi skupinami poimenovalo Et tu, Brucus?. Dogodek je obiskovalcem ponudil vpogled v prostor brbotajočih idej, ki je tudi političen. Dan se je končal s koncertom in zabavo, a se je marsikaj dogajalo tudi pred tem.
Bilo je še popoldne, ko so se mladenke in mladeniči zbrali na dvorišču tovarne. Ko je voditeljica prireditve poprijela za mikrofon, so razni pomenki o kulturi, politiki, študentskem življenju in podobnem počasi potihnili, kajti vsi skupaj so pozorno začeli poslušati, kako so migranti v okviru projekta Migrantska literatura na glas! brali pesmi v sedmih jezikih.
Mineštra s študentskega vrta
Med obiskovalkami sta bili tudi Tina in Živa, študentki prvega letnika biotehniške oziroma pravne fakultete. Družno sta povedali, da sta v Rog prišli, ker na običajnih brucevanjih ni ničesar, kar bi ju zanimalo. »S tem, ko organizirajo uradno zabavo pravne fakultete, ti že vsiljujejo spekter zanimanja. Ne ponujajo alternativnih možnosti spoznavanja ljudi zunaj te predpisane oblike popularne zabave,« je povedala Živa.
Ni jima bilo žal, da sta prišli, med drugim jima je teknila zelenjavna mineštra s sestavinami s študentskega vrta. Večerja je bila v domeni kolektiva Študentski skupnostni vrtovi. »Obdelujemo vrtove pri študentskih domovih v Rožni dolini in v Mestnem logu, pri tem pa nas podpira uprava študentskih domov,« je razlagala Blanka Štorgel, medtem ko se je kadilo in dišalo iz velikega kotla. Zelenjavo pridelujejo, da jim ne bi bilo potrebno zapravljati in da bi jedli čim bolj zdravo. To počnejo po načelih permakulture, etičnega načrtovalnega sistema, ki temelji na tem, da pri svoji dejavnosti ne škodujejo ljudem niti naravi. Čeprav je študente težko zbezati iz sob in njihovega virtualnega sveta, ljudi, ki bi želeli obdelovati vrtova, ne manjka.
Študentski skupnostni vrtovi je en od desetih kolektivov, ki so se predstavili na osrednjem dogodku dneva, na okrogli mizi, kjer so bruci lahko raziskovali, katera dejavnost jim je najbližje. Poslušali so predstavnike kolektivov, ki se ukvarjajo z bivanjsko problematiko, alternativnimi teorijami politike, umetnosti, medijske produkcije, odnosa do drog in dela. Spoznali so skupine, kot so DrogArt, kulturni portal Koridor, Inštitut za delavske študije, Študentska iskra, Radio Študent, Sindikat mladi plus, Anarhistična pobuda Ljubljana in Modri kot.
Alternativen način bivanja
En od kolektivov, ki so predstavili konkretno idejo, je stanovanjska zadruga Zadrugator. »Smo v fazi razvijanja pilotnega projekta stanovanjske zadruge skupaj z ministrstvom in ljubljanskim ter državnim stanovanjskim skladom,« je dejal Klemen Ploštajner. Ljudem želijo omogočiti nižje najemnine. Poleg tega stavba, v kateri bi bila zadružna stanovanja, ne bi bila v zasebni lasti, stanovalci bi tvorili skupnost, v kateri bi v skupnih prostorih opravljali več skupnih opravil. Oblast naj bi pomagala z zemljišči in s poroštvom za kredite. »Občina je že po zdajšnji zakonodaji dolžna skrbeti za raznoliko preskrbo s stanovanji, česar ne počne, ker ni imela ne orodij, ne denarja, ne ustanov, da bi to razvijala. Tudi stanovanjski skladi so zelo zainteresirani za nove načine bivanja, kajti sami nimajo dovolj sredstev, da bi gradili neprofitna stanovanja, zato potrebujejo civilne družbene organizacije.«
Če bo projekt uspel, naj bi bila cena zadružniških najemnin za 20 do 30 odstotkov nižja, kot so trenutno na trgu. »Naredili smo projekcijo za prenovo skladišča na Koleziji. Ob domnevi, da nam dajo zemljišče zastonj in celoten kredit najamemo sami, bil bila najemnina za 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje 200 evrov na mesec.« Finančni cilj zadruge je le pokrivanje stroškov in rezervnega sklada. Zgledujejo se po modelih iz tujine, predvsem iz Švice, kjer naj bi na ta način živelo okoli 30 odstotkov ljudi.
