V prisluhe pogovorov o podkupovanjih naj bi se ujeli celo visoki predstavniki policije, kar nam jasno pokaže, zakaj v Sloveniji imunski sistem države ne deluje. Če podkupujejo celo visoki predstavniki organov odkrivanja kaznivih dejanj, kako bodo njihovi podrejeni v teh organih preiskovali tovrstna korupcijska ravnanja? Spomnimo se tudi minulih zgodb o tožilcih, ki so založili spise v omarah, ali kazenskih sodnikih, ki so prejemali podkupnine ali povzročali zastaranje postopkov. Policija, razne inšpekcije in pravosodje žal niso sposobni samoočiščenja. Dodatni problem je četrta veja oblasti, ki naj bi z raziskovalnim novinarskim delom odkrivala tovrstne anomalije v družbi, vendar je sama hendikepirana zaradi prekarizacije novinarskega poklica ter stalnih političnih in ekonomskih pritiskov na urednike. Če politika ali lobiji nečesa ne pustijo razkriti, to pač ne pride v javnost.
Nazadnje pridemo do najbolj ključnega elementa v tej zgodbi, do ljudi, ki nečednosti sicer opazijo, vendar jih ne prijavijo. Če bi bili kot prijavitelji – žvižgači ustrezno pravno in dejansko zaščiteni, bi bili gotovo bolj motivirani k razkrivanju (vsaj najhujših) nepravilnosti v družbi. Za javni sektor je vlada na predlog Sveta Evrope sprejela za javne uslužbence in tudi člane vlade obvezujoči kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki v 12. členu prvim nalaga obveznost, da prijavijo vsak primer, ko se od njih zahteva nezakonito, nepravilno ali neetično ravnanje, in vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog. Drugim nalaga obveznost, da prve zaščitijo pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem. Še bolj pravno zavezujoča je določba 9. člena ratificirane civilnopravne konvencije o korupciji, ki jasno določa: »Vsaka pogodbenica v svojem notranjem pravu zagotovi ustrezno zaščito pred vsakim neupravičenim kaznovanjem zaposlenih, ki imajo razloge za sum korupcije in ki v dobri veri sporočijo svoj sum pristojnim osebam ali organom.«
V praksi je žal tako, da aktualna vlada, čeprav jo vodi univerzitetni profesor prava in predavatelj etike dr. Miro Cerar, zavestno krši zgoraj navedene pravne norme in namesto zagotavljanja učinkovite zaščite prijaviteljev – žvižgačev te raje šikanira. S tem daje državljanom jasno sporočilo, naj ne prijavljajo korupcije, saj ne bo kaznovala krivcev, temveč njih same. Tudi zato se dogajajo afere v zdravstvu, kjer si premožnejši in vplivnejši z denarjem in zvezami kupijo preživetje, siromaki pa čakajo.
Peter Golob, univ. dipl. prav., Ljubljana
