Predlog zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija – ob uvedbi neke vrste »izrednih razmer« – zaprla mejo za begunce, bo kot kaže dobil podporo poslancev. V ponedeljek se bo o predlogu usklajevala koalicija, že zdaj pa je v njenih vrstah mogoče slišati, da je predlogu načeloma široko naklonjena. Res pa je, da avtomatično deportiranje prosilcev za azil nazaj čez mejo odpira nekatera ustavnopravna in mednarodnopravna vprašanja, ki bodo pred sprejemom zakona terjala odgovore, pravijo naši sogovorniki.
Kdaj je obstoj Slovenije ogrožen?
V predlogu zakona je zapisano, da lahko slovenska policija, če bi bila »ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije«, vsakega tujca, ki je vstopil brez dovoljenja, »privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil«. To lahko stori ne glede na to, ali tujci prosijo za azil.
Pravica prošnje za azil je ena najbolj temeljnih človekovih pravic, zagotavlja jo tudi slovenska ustava. Države jo imajo resda pravico zavrniti, vendar morajo to storiti v ustreznem postopku, ki ga je mogoče pravno revidirati. Kolektivno zavračanje je strogo prepovedano.
Država lahko nekatere človekove pravice tudi (začasno) suspendira, vendar mora imeti za to res dober razlog, denimo če je razglašeno izredno stanje. To pa lahko parlament razglasi, kadar je ogrožen obstoj Republike Slovenije, pravi ustava.
Ob sprejemanju zakona o tujcih je tako eno bistvenih vprašanj, ali bo ob ukinjanju človekovih pravic mogoče povezati »ogroženost javnega reda ali notranje varnosti« (zakon) ter »ogroženost obstoja Republike Slovenije« (ustava). Vladna zakonodajna služba je v tem kontekstu vladi sporočila, da bi v zakonu »veljalo obrazložiti, v čem bi se lahko kazalo ogrožanje javnega reda in notranje varnosti«. V predlogu zakona je za zdaj zapisano le, da se pri oceni upoštevajo razmere v državah, iz katerih bi tujci vstopili k nam, število nezakonito prebivajočih tujcev in oseb z mednarodno zaščito pri nas, nastanitvene sposobnosti Slovenije... Po mnenju naših sogovornikov, ustavnih pravnikov in poznavalcev humanitarnega prava pa je razlika med ogroženostjo javnega reda oziroma notranje varnosti in ogroženostjo obstoja države tolikšna, da predlog zakona ni videti skladen z ustavo.
Krivic: Slab zakon bo padel
»Opraviti bi morali resno strokovno posvetovanje,« pravi profesor ustavnega prava z ljubljanske pravne fakultete in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki terja natančno preučitev, meni tudi profesor ustavnega prava Igor Kaučič.
»Napoveduje se suspenz ustave in ženevske konvencije,« opozarja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Ugotavlja, da je glede na nedefiniranost pogojev namen politike en sam: čim prej zapreti meje.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa sporoča: »Če sta se notranja ministrica z magisterijem prava in premier, ki je celo doktor prava, odločila, da bosta predlagala zakon, ki je v tako očitnem nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo, jih, za božjo voljo, pri tem nikar ne ovirajte. Dosežete lahko kvečjemu kakšne kozmetične popravke, ki bodo prikrivali bistvo zakona. Čim slabši bo ta zakon, tem lažje ga bomo zrušili na ustavnem sodišču. Ne pomagajte politikom prikrivati njihove prave namere!«
