Kajuhova ulica bo zaradi gradbenih del pri trgovini Bauhaus čez vikend zaprta. Obvoz bo urejen po Šmartinski, Bratislavski in Letališki cesti oziroma po Šmartinski, Njegoševi in Zaloški cesti. Mestni avtobusi na linijah 2, 22 in 24 bodo vozili po obvozni trasi: Kajuhova ulica, Letališka cesta, Ameriška ulica in Šmartinska cesta.
Po prenovi Dunajske ceste so v teh tednih gotovo najbolj dejavni delavci prav na Letališki cesti in Kajuhovi ulici, ki jo bodo obnavljali še nekaj časa. Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) bodo namreč šele čez dva tedna prestavili zaporo in začeli obnavljati drugo stran vozišča, obnova pa bo trajala do sredine novembra. Letališko cesto morajo po pogodbi dokončati še ta mesec.
KPL je za obnovo Letališke ceste sklenil več pogodb. Naložbo namreč financirajo Mestna občina Ljubljana, ki bo podjetju plačala dober milijon evrov z DDV, ter javni podjetji Vodovod-Kanalizacija in Energetika, ki bosta za obnovo vročevoda in vodovoda plačali dobrih 800 tisočakov.
Koliko bo stala obnova Kajuhove ceste, še ni jasno, saj investicije, zanimivo, ne vodi mestna občina, temveč Zlatarna Celje. Na magistratu so nam pojasnili, da so z njimi sklenili pogodbo o opremljanju, s katero lahko občine po zakonu naložbe v komunalno infrastrukturo izjemoma prenesejo na investitorje. »Stroške gradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je tako v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil.« Iz katerega projekta Zlatarne Celje izhaja komunalni prispevek, na občini niso povedali, zelo verjetno pa je povezan z gradnjo hotela Plaza v BTC.
Ko cest ne ureja občina, temveč investitor
Vrednost gradnje komunalne opreme po pogodbi o opremljanju z Zlatarno Celje znaša slabih 1,6 milijona evrov, pri čemer so občini za obstoječo komunalno opremo že plačali 286 tisočakov. »Skupaj torej znaša komunalni prispevek za objekt investitorja slabih 1,9 milijona evrov. Dejanski stroški gradnje (Kajuhove ceste, op. a.) bodo razvidni po zaključku investicije, zato tega podatka nimamo,« so nam pojasnili na mestni občini.
Praksa, da komunalno opremo gradi investitor, in ne občina, sicer ni običajna, ni pa prvič, da je ljubljanska občina uporabila to možnost. Tako je na primer Grep poleg športnega centra Stožice zgradil še del Štajerske ceste, Hofer je uredil del Dolenjske ceste in priključek z Zaloške na Chengdujsko cesto, Vegrad je ob gradnji Celovških dvorov dokončal še Rakuševo ulico, Tridana Vilharjevo cesto, Sava IP in Rentainvest del Opekarske ulice...
Zapora Kajuhove ulice
MOL
PODATKI
