Na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) Univerze v Mariboru se je včeraj zgodilo novo poglavje zgodbe o prisilnem starostnem upokojevanju Davorina Kračuna. Pred akademsko skupnostjo EPF je nastopil rektor Igor Tičar in utemeljeval, zakaj je več mesecev odlašal in nazadnje ni potrdil na junijskih dekanskih volitvah izvoljenega Kračuna, ampak je v ponedeljek za vršilko dolžnosti dekanje imenoval Lidijo Hauptman.
Ko je Tičar letos reševal svoj rektorski mandat, je ves čas prisegal na avtonomijo univerze in trdil, da je demokratični volilni izid nad vsem. Zato naj bi mu pripadal štiriletni mandat ne glede na to, da ga zakonska določila pošiljajo v starostni pokoj. V zadevi Kračun se je Tičar prelevil v varuha zakonitosti.
Na začetku je pojasnil, da so Kračunovo imenovanje vzeli pod drobnogled kriminalisti in inšpektorat za javni sektor. »Če bi se izkazalo, da sem podpisal nezakonito pogodbo s profesorjem Kračunom, bi bila to pot v pekel,« je vztrajal Tičar, ki je prišel na akademski zbor v spremstvu pravnika Boštjana Brezovnika. »Zakonodajalec ni razmišljal o vseh okoliščinah,« mu je pritrdil Brezovnik. »Zdaj smo na poti manjšega zla.«
Ministrstvo rektorja pošilja v državni zbor
»Ni nikakršnih omejitev, da z mano ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi do konca dekanskega mandata. Morda je rektor res na varni strani zakona, a krši statut univerze,« je vztrajal Kračun, ki mu je akademski zbor nato na javnem glasovanju izrekel podporo.
Na volitvah je Kračun nastopil z zagotovilom rektorata, da bo v primeru izvolitve dobil novo štiriletno zaposlitev, čeprav je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, pogodbo pa so mu v preteklosti že dvakrat podaljšali za leto dni. Delovno razmerje se mu izteče konec marca 2017. Če bi hotel biti samo redni profesor, bi si smel znova podaljšati delovno razmerje, ker pa bi z imenovanjem za dekana zasedel drug položaj, se je po besedah Brezovnika znašel v pravni praznini.
O tem, kaj je zakonito in kaj ne, na ministrstvu za javno upravo niso sprejeli dokončnega stališča. Rektorju so prejšnji teden sporočili, da je za avtentično tolmačenje zakonodaje pristojen izključno državni zbor in da naj se obrne nanj. Rektor bo to storil in bo odločitev o imenovanju dekana sprejel, ko bo prejel mnenje parlamentarnih pravnikov.
V vodstvu univerze pa čakajo na sprejetje novega zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2017. Na ministrstvu vanj namreč vnašajo spremembo, ki bi rešila težave (pre)starih univerzitetnih veljakov. Vsebuje določilo, na podlagi katerega bi vse poslovodne osebe, ki so izpolnile pogoje za starostni pokoj, imele pravico ostati na položaju do izteka mandata.
Rektorju napisal mnenje, zdaj je državni sekretar
V zdaj veljavnem zakonu te možnosti ni. Tičar, ki mu je senat poleti odobril izjemno enoletno podaljšanje delovnega razmerja, je bil odmevno bitko zoper ta določila. Rektorat je med drugim plačal slabih 12.000 evrov za pravno mnenje o prenehanju delovnega razmerja in mandata rektorja. Pripravil ga je zasebni Inštitut za ustavno pravo.
Soavtor mnenja, ki se je pozneje izkazalo kot brezpredmetno, je bil Nejc Brezovar. Zdaj je Brezovar državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki pripravlja zakon po meri (pre)starih rektorjev in dekanov. Na ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da državni sekretar ni soavtor predloga zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela, prav tako na ministrstvu ni sodeloval pri pripravi mnenj v povezavi z Univerzo v Mariboru ali njenim rektorjem.
Simona Sternad, predstavnica visokošolskega sindikata na EPF, je na akademskem zboru opozorila navzoče, da naj ne računajo na predlagano zakonodajno spremembo. »Enak člen je bil predviden že lani, vendar ga je zakonodajalec zaradi pripomb sindikatov umaknil. In ta člen bo izločen tudi tokrat. Nelogična in neutemeljena bi bila namreč ureditev, ki bi poslovodnim delavcem z mandatom dajala več pravic kot drugim zaposlenim,« je poudarila Sternadova.
