Sodoben način življenja vpliva tudi na to, da imamo vedno manj časa za počitek, da smo vse večkrat neprespani in da posledično takšni vse pogosteje sedamo tudi za volan. Verjetno je že vsak izmed nas med vožnjo kdaj občutil utrujenost do te mere, da bi najraje zadremal in za hip morda tudi je, pa tudi takih ni malo, ki so zaradi tega doživeli nesrečo. Tudi sami smo se jih takoj spomnili nekaj, dva pa sta z nami tudi delila svojo travmatično izkušnjo – prijatelj, ki je v vlogi voznika to doživel pred kratkim, in prijateljica, ki se ji je to zgodilo pred časom kot potnici.
»Vožnje je bilo skoraj konec, vozil sem po cesti v Logatcu, ura je bila čez polnoč. Malo sem že bil zaspan in pomislil sem, da sem že skoraj doma. Naslednje, česar se spomnim, je, da sem zadel obcestni količek na drugi strani ceste, kar me je predramilo, ustavil pa sem se naprej v travi na manjšem klančku ob cesti. To pomeni, da sem nevede zapeljal s svojega voznega pasu na nasprotnega in naprej v travo. Imel sem torej srečo, da se je vse skupaj zgodilo ob taki uri, ko na nasprotnem pasu ni bilo nikogar, kot tudi s tem, da ob cesti na tem mestu ni bilo nobenega drevesa, prometnega znaka ali druge ovire,« se spominja Aljaž iz Logatca, medtem ko se je Maji iz Izole dogodek, ki je spremenil vsa njena nadaljnja potovanja z avtomobilom do te mere, da tudi v vlogi potnice nikdar več ne zatisne očesa, zgodil pred leti, ko se je vračala z družinskega smučanja v Italiji. »Vozili smo se že nekaj ur, sonce je zahajalo in oče je bil že utrujen. Naenkrat je zaprl oči in z voznega pasu ostro zapeljal na levo stran naravnost v betonsko pregrado, ki ločuje obe strani avtoceste. Na srečo je brat na sovoznikovem sedežu v zadnjem hipu še prijel za volan, tako da smo v ograjo treščili pod manjšim kotom, sicer bi se pri veliki hitrosti vanjo zabili čelno. Ne dvomim, da nas, če tega ne bi storil, danes ne bi bilo tu.«
Lahko je tudi simptom bolezni
Opisana dogodka sta se torej zgodila sredi noči in pozno popoldan. Kar na podlagi strokovne razlage ni naključje. »Ugotovljeno je bilo, da je utrujenost večja pri nočni vožnji od polnoči do četrte ure zjutraj, med šesto in sedmo uro zjutraj ter popoldne med 17. in 18. uro. Vse skupaj je povezano tudi z izločanjem hormonov,« nam je razložila družinska zdravnica dr. Zvezdana Jablanov in dodala, da lahko do večje utrujenosti in posledično zaspanosti še hitreje pride pri enolični vožnji, na primer na avtocesti, večja nevarnost, da postanemo zaspani, je tudi pri dolgotrajnih vožnjah, v vsakem primeru pa največja, če je človek neprespan, saj spanca nič ne more nadomestiti. »Seveda je lahko zaspanost med vožnjo tudi simptom bolezni, kot sta na primer obstruktivna apneja v spanju (OSA) in narkolepsija. Za prvo so značilni naslednji simptomi: čezmerna zaspanost podnevi, utrujenost, glavobol, ponoči pa smrčanje, prekinitve dihanja med spanjem, nemiren spanec in podobno. To motnjo ugotavljajo v Bolnišnici Golnik v ambulanti za motnje spanja, na njihovi spletni strani je tudi vprašalnik, ki vam lahko pove, če je potrebna nadaljnja obravnava. Narkolepsija pa je nevrološka bolezen, za katero je značilna čezmerna zaspanost podnevi, ki traja vsaj 3 mesece, in jo potrdijo nevrologi, ki se ukvarjajo z motnjami spanja,« je še dodala Jablanova.
Dobro je, da v avtu niste sami
Če gre pri nekom za čezmerno zaspanost v povezavi z boleznimi, jih je treba zdraviti, v drugih primerih pa se je pametno držati nekaterih navodil. Nekaj nam jih je naštel Andrej Justinek z Javne agencije RS za varnost prometa, ki pravi, da je treba: noč pred vožnjo dobro prespati in ne vstati prezgodaj; se ustaviti in malo zadremati, ko občutite utrujenost; se izogibati alkoholu in zdravilom, vožnjam med polnočjo in šesto uro zjutraj, dolgih voženj brez ustavljanj ter voženj po dolgem in napornem delu. »Kar se stimulansov tiče, je znano, da kofein pomaga kratek čas, zato ga združite s kratkim dremežem, poudaril pa bi tudi, da je dobro, da v avtu niste sami. Kar 82 odstotkov trčenj zaradi zaspanosti se namreč dogodi, ko je voznik sam v vozilu, saj se z nikomer ne more pogovarjati, kar bi ga držalo budnega. V največjem številu trčenj, ki so nastala zaradi zaspanosti, se voznik ni skušal izogniti nesreči. Odsotnost sledi zaviranja na prizorišču nesreče kaže, da se voznik ni dotaknil zavore in da ni skušal spremeniti linije vožnje,« je še povedal Justinek in s tem namignil na to, da takrat v vozilu ni bilo sovoznika, ki bi morda, kot v uvodu opisanem primeru, prijel za volan.
Slovenske statistike o tem, koliko nesreč se zgodi zaradi tega, ker je voznik zaspal, ni. »Po oceni, ki temelji na raziskavah v okviru držav Evropske unije, pa je voznikov, ki zaspijo, od 10 do 20 odstotkov,« je še povedal Justinek in dodal, da »ostati buden 24 ur« povzroči napake, ki so podobne kot pri vsebnosti alkohola 1 gram na kilogram krvi.
V pomoč tudi različni sistemi
Glede na vse možne tehnološke pripomočke v sodobnih vozilih niti ni čudno, da so se v zadnjem času pojavili tudi takšni, ki zaznajo voznikovo utrujenost in ga na to opozorijo. Eden prvih s takšnim sistemom, ki se pri njih imenuje »attention assist«, je bil Mercedes, ki ga je serijsko uvedel z limuzino razreda S spomladi leta 2009 in kasneje uvajal tudi v druge modele, sistem pa spremlja utrujenost in nepazljivost voznika. »Ko odpelje, sistem v avtomobilu ustvari individualni profil voznika in zbira podatke o načinu vožnje, ko je ta popolnoma priseben. Skupaj v tem času zbere podatke o 70 različnih parametrih. Ta profil je glavno orodje za merjenje odstopanj od običajne vožnje do konca poti,« je delovanje sistema opisal Urban Šoster, ki je pri Autocommercu zadolžen za veleprodajo osebnih vozil Mercedes-Benz in dodal, da omenjeni sistem uporablja visoko občutljiv senzor, ki nadzira in spremlja gibanje volana in hitrost krmiljenja – vozniki, ki so utrujeni, namreč spremenijo način krmiljenja in naredijo več napak. »Ko 'attention assist' prepozna, da vozilo odnaša in je hitro vrnjeno na središče pasu oziroma opazi spremembo v voznikovem obnašanju, preveri še ostale parametre, da lahko ugotovi, ali so krivi drugi dejavniki ali utrujenost. Če sistem odloči, da je kriv občutek utrujenosti, v potniško kabino spusti zvočni pisk in vidno opozorilo v kombiniranem inštrumentu, da je potreben počitek,« je še razložil Šoster.
In za konec: seveda je zaspanost za volanom največja težava pri poklicnih voznikih, ki za volanom preživijo preveč časa. Treba pa se je zavedati, da smo ji lahko izpostavljeni vsi.
