Prihodnji mesec bo minilo devet let, odkar sta nekdanja direktorica propadlega Vegrada Hilda Tovšak in ljubljanski župan Zoran Janković postavila temeljni kamen za začetek gradnje Celovških dvorov na nekdanjih industrijskih objektih Avtomontaže. Cena za kvadratni meter je bila načrtovana v višini med 2800 in 3800 evri. Po slabem desetletju so izhodiščne cene za prodajo prvih 56, od skupno 226 stanovanj, ki jih je včeraj začela prodajati Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), občutno nižje. Znašajo od 1250 do 1800 evrov, upoštevaje parkirišča pa od 1400 do 2100 evrov za kvadratni meter. Ogled stanovanj je možen do 29. novembra, rok za oddajo ponudb pa se izteče dan kasneje. Če bosta dva kupca ponudila enako ceno za stanovanje, bo izbrana tista ponudba, ki bo na pošto oddana prva.
Spodleteli načrti in kopičenje težav
Po prvotnih načrtih bi morali Celovške dvore zgraditi do konca leta 2009. Sprva je kazalo, da se bodo načrti uresničili in da bo megalomanski projekt, ki ga je gradilo približno 600 delavcev, končan še pred rokom. Toda težave so se kopičile.
Konec leta 2009 bi moral Vegrad Mestni občini Ljubljana (MOL) predati 119 stanovanj, kar pa se ni zgodilo. Od 833 stanovanj sta jih Javni stanovanjski sklad MOL in Stanovanjski sklad RS sicer skupaj odkupila 419. Na začetku leta 2010 je skupina delavcev na gradbišču Celovških dvorov, zaradi neizplačanih nadur in regresa, za nekaj ur spontano prekinila delo. Konec januarja 2010 pa so na dan prišli podatki o tem, da številni Vegradovi delavci niso prejeli decembrskih plač. Ta podatek je nakazoval začetek konca gradbenega imperija Hilde Tovšak.
Četudi so se finančne težave kopičile, je marca 2010 v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejala, da ne razmišljajo o prisilni poravnavi. Ko bo Vegrad končal Celovške dvore in jih prodal, se bo likvidnostno usposobil, je dejala in napovedovala, da bodo nato začeli graditi projekt Gina (študentski kampus na Vojkovi cesti v Ljubljani), nato pa izolski Delamaris. Toda smele napovedi se niso uresničile. Po mesecih negotovosti je Vegrad avgusta 2010 vendarle pridobil uporabno dovoljenje, vendar MOL še nekaj časa ni mogel prevzeti stanovanj, saj elektrika in dvigala niso bili priklopljeni. V Celovške dvore je MOL prve stanovalce vselil oktobra 2010, do konca istega leta pa najemnikom predal 228 stanovanj.
Celovški dvori pod drobnogledom preiskovalcev
V vmesnem času, novembra 2010, torej mesec po bankrotu Vegrada, je v stečaju končala še Vegradova hčerinska družba Vegrad AM, ki je gradila Celovške dvore. Ta stečaj je povzročil vrsto dodatnih težav. Med drugim je zaradi odsotnosti plačila zadnjih dveh obrokov občinskega in republiškega stanovanjskega sklada stečajni upravitelj Vegrada AM Rok Klenovšek razmišljal celo o razveljavitvi pogodb, vendar je bil na koncu s kupcema stanovanj sklenjen dogovor.
V nizu številnih Vegradovih poslov, s katerimi so se ukvarjali organi pregona, so bili tudi Celovški dvori. Pod drobnogledom preiskovalcev je bilo med drugim nakazilo provizije v višini 3,8 milijona evrov liechtensteinski družbi Fincor AG. Ta je posredovala pri nakupu projektne družbe AM-S.P.C. (kasneje se je preimenovala v Vegrad AM) za gradnjo Celovških dvorov od dveh družb iz Skupine Hypo. Za nakup AM-S.P.C. je Vegrad odštel 15 milijonov evrov.
Precej bolj pa je odmevala zgodba o tem, kako so Vegradovi delavci v okviru projekta Celovški dvori obnavljali hišo nekdanje vodje kabineta premierja Simone Dimic in njenega življenjskega sopotnika Romana Horvata. Zaradi tega posla proti slednjemu, Tovšakovi in nekdanjemu izvršnemu direktorju Vegrada za gradnje Mateju Košiču poteka sojenje.
