Jamarji so minuli konec tedna iz brezna z oznako Mt 7 pri Materiji potegnili za nekaj vreč smeti. Med njimi kolesa, akumulatorje, sode z nevarnimi snovmi, čevlje, stare obleke... Člani Jamarskega društva Dimnice ocenjujejo, da je v jami približno 20 kubičnih metrov nesnage. Od industrijske embalaže, zdravil do mrhovine. Očem skrito, podtalnici žal ne. Brezno leži v pasu vodovodnega zajetja reke Rižane, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalce slovenske Istre.
Z akcijo so želeli ozavestiti javnost, da se skrb za zdravo pitno vodo ne začne z izvirom. Onesnaži jo lahko tudi malomaren odnos do kraškega podzemlja. Spodbuditi pa želijo tudi pristojne službe, da ukrepajo.
Vozila, akumulatorji, barve...
Geograf in jamar dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU se v slovenskih jamah pogosteje kot z netopirji srečuje z nešteto kubičnimi metri odvrženih smeti. V jami ga najpogosteje pričaka napol razpadla mrhovina, ki gnije tudi do 40 let, pri tem pa se sproščajo nevarni plini in snovi, ki nato pronicajo v podtalnico, velikokrat tudi vir pitne vode za bližnje zaselke. Neredka so vozila, akumulatorji, barve, ostanki zdravil...
Ocenjujejo, da je v Sloveniji 10 odstotkov jam onesnaženih, torej dobrih tisoč. Med njimi jih je 124 uvrščenih na seznam najhuje onesnaženih. In takšne zaradi nevarnosti čiščenja tudi ostajajo. »Na jamarski način se čistijo le nizko do srednje onesnažene jame. Zelo onesnaženih jam se zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev, težavnosti in nevarnosti čiščenja sploh še nihče ni lotil,« je pojasnil Prelovšek.
V jamah se večinoma res znajdejo nenevarni odpadki, vendar se med njimi skrivajo tudi nevarni, ki se lahko začnejo sproščati v prihodnosti. Prelovšek je izpostavil primer izvira reke Krke, kjer so leta 2007 zabeležili najvišje koncentracije pesticidov v Sloveniji. Po več kot letu dni raziskav se je povsem po naključju izkazalo, da vodo onesnažuje z odpadki zasuta vrtača blizu izvira, o čemer je bila obveščena celo inšpekcija, a se ni ustrezno odzvala.
Grenak priokus
Jamarji so čistilno akcijo brezna pri Materiji s pomočjo študentov varstva narave in aktivistov Alpe Adria Green izpeljali z grenkim priokusom. »Nismo komunalno podjetje, da bi to brezno očistili do konca,« so dejali. Na čistilno akcijo so povabili tudi odgovorne za sanacijo jam, vendar se vabilu ni odzval nihče.
Jamarji se čiščenja jam lotevajo večinoma prostovoljno, pomoč države je redka, na probleme opozarjajo, a premikov ni. Vse bolj onesnažene jame, v katerih je tudi po več sto kubičnih metrov nevarnih smeti, ostajajo nedotaknjene. Prelovšek je povedal, da jamarji pri čiščenju podzemlja pogrešajo pomoč države in konstruktivnost okoljske inšpekcije, ki bi z izdanimi globami in prisilitvijo onesnaževalca, da odstrani odvržene odpadke, končala vsaj sveže onesnaževanje jam.
