V Evropi so še vedno v ospredju špekulacije o usodi nemškega finančnega ponosa Deutsche Bank. Nemški bančni velikan je po tem, ko je v javnost prišla novica o 14 milijard dolarjev vredni poravnavi, povezani s prodajo hipotekarnih obveznic, začel zbirati likvidna sredstva. Z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev mu je v zadnjih dveh izdajah uspelo zbrati približno štiri milijarde evrov svežih sredstev in dokazati, da je kljub težkim časom, s katerimi je bila banka soočena v zadnjih tednih, še vedno sposoben prepričati vlagatelje. Seveda v veliki meri na račun precej višje obrestne mere, ki jo za podobno strukturo dolga plačujejo največji konkurenti.
Glede na mesečne ankete med približno 200 finančnimi analitiki in institucionalnimi vlagatelji je zaznati nekaj več optimizma. Napoved na podlagi slednjih nam kaže konjunkturni indeks ZEW, ki je oktobra v območju EU porasel na 12,3 točke in precej popravil negativna pričakovanja izoblikovana po britanskem glasovanju o izstopu iz EU. Avgustovska rast industrijske proizvodnje na evrskem območju je na letni ravni znašala 1,8 odstotne točke in je bila prav tako nad pričakovanji večine analitikov, ki so napovedovali rast v višini 1,1 odstotne točke.
Potem ko ameriška centralna banka FED v preteklem mesecu ni spremenila obrestnih mer v upanju, da bodo nizke obrestne mere vodile v polno zaposlenost, je po podatkih iz baze Bloomberg zaznati (68,3-odstotna verjetnost) povišana pričakovanja, da bo do naslednjega dviga obrestnih mer prišlo decembra.
