Resnici na ljubo je bilo razlogov za obračun s Katancem kar nekaj. Najprej, ker je že sam pred časom namignil, da bo odšel, če bo predsednik slovenske nogometne zveze Aleksander Čeferin izvoljen za predsednika evropske nogometne zveze. Dejstvo je, da je na prvi tekmi kvalifikacij z Litvo ob povprečni igri naša reprezentanca komaj izvlekla točko. Proti njemu je govorilo tudi dejstvo, da se je očitno sprl z zvezdnikom Kevinom Kamplom, pa tudi to, da se je na tiskovnih konferencah do novinarjev vedel napadalno in žaljivo. Ob tem je pismo reprezentantov proti Kamplu, brez podpisov, le še prililo olje na ogenj jeznih novinarjev in navijačev, ki niso več hoteli gledati ne klavrne igre ne poslušati zgodb o skrivnostnih bioenergetikih, ki na samosvoj način pomagajo selektorju.
A Srečko Katanec se je, kot že tolikokrat doslej, rešil, če seveda razumemo, da bi se ob slabših rezultatih s Slovaško in Anglijo moral posloviti od dobro plačane službe. Je imel spet srečo – »eto, baš je Srečko«, je nekoč na televiziji Jutel izjavil Goran Milić, ko je preračunaval takratno Katančevo plačo v Genovi in si ogledoval njegovo ženo – ali pa mu je uspelo skovati taktiko, ki lahko Sloveniji prinese uvrstitev na svetovno prvenstvo? Morda bo kdo presenečen, če zapišemo, da Katanec očitno ni imel samo sreče. Dobro, morda je je bilo ravno toliko, kot je ima Barcelona, ko premaga kakšen klub z dna španske lestvice. Slovenski selektor vsekakor nima le sreče, ampak ima predvsem eno najboljših generacij v slovenski zgodovini, gotovo pa tudi najdražjo v zgodovini. 25 nogometašev, ki jih med standardne reprezentante šteje nemški Transfermarkt, je vrednih več kot 91 milijonov evrov (Jan Oblak 35, Josip Iličić 15, Kevin Kampl 12 milijonov).
Jasno, denar sam po sebi ne pomeni veliko, a zakaj ne bi izkoristili dejstva, da so slovaški nogometaši vredni manj kot naši, okoli 67 milijonov evrov. In da so v veliki krizi, podobno kot Angleži. Ob tem, da ima Slovenija dejansko močno generacijo, pa ne gre prezreti, da so Katancu na nogometni zvezi za pomočnika dobesedno dodelili Tomaža Kavčiča, izkušenega strokovnjaka in analitika, ki je večino omenjenih nogometašev selekcioniral v času, ko je vodil mlado reprezentanco Slovenije. Tandem Katanec-Kavčič pa gotovo ni samo sreča, ampak, kot pravijo, tudi znanje. Ali bo to dovolj za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ni jasno, a kar naenkrat spet kaže kar dobro.
Prehitre reakcije so pogosto nespametne. Kolikor toliko spretni komentatorji ne napadajo nacionalne nogometne reprezentance pred odločilnimi tekmami. Zakaj pa ne? Gre za preprosto strategijo: če po časopisnih napadih reprezentanca zmaga, je tisti, ki je rušil selektorja, reprezentanco in igralce očitno podcenjeval. Če reprezentanca izgubi, so tisti, ki so odstavljali selektorja, med krivci za poraz.
