Ne dajte se zapeljati. Za neprivlačno opisnim »imenom« – Apple s siri, Amazon z alexo, Microsoft s cortano in po svoje celo Facebook z M so si za svoje, daleč manj zmogljive pomočnice omislili bolj »človeška« poimenovanja – tiči malodane neizčrpna finančna moč, največje podatkovno skladišče na svetu in koncern, ki je strojno učenje pripeljal do te ravni, da je umetna inteligenca prepričljivo premagala človeka v goju. In GA je orodje, s katerim bo Google prišel do še več podatkov, tudi vaših osebnih, in z denarjem, ki ga bo naredil iz njih, bo še bolj izpopolnil svojo umetno inteligenco.

Spomnite se zgodovine Tiste Googlove storitve – iskalnika. Nekoč je bil »le« hiter in njegovi zadetki so »nekako« bolj kot na altavisti, yahooju, lycosu itd. ustrezali tistemu, kar ste iskali. Potem so se ob iskalniku skoraj neopazno pojavili oglasi. Nato se je google, iskalnik, naučil še enega, pa še tretjega, pa še… cele vrste jezikov. In je nenadoma začel ugibati, kaj bi radi našli; Dubrovnik, aha, in že ste dobili pred oči ponudbe za aranžmaje. Večini ljudi še vedno ni bilo jasno, kakšen je Googlov poslovni model. Oglasi, to že, ampak?

Del odgovora so prinesli prvi procesi proti Googlu. Njegov iskalniški algoritem da ni povsem »nevtralen«. Kdor je plačal, je bil višje na seznamu zadetkov. Kdor ni plačal ali se je Googlu kakor koli zameril, je bil na koncu, na straneh, do katerih se uporabniki običajno ne priklikajo, ali pa ga sploh ni bilo. Nato so prišle druge storitve: gmail, novičarski agregat, bralec (reader), koledar, dokumenti, zemljevidi… Z vsako storitvijo, ki vam jo je dal brezplačno v uporabo, heh, pravzaprav bi bilo treba reči uslugo namesto storitvijo, je Google vedel več o vas. In z vsako storitvijo, s katero je izvedel več o vas, vam je še za malenkost zožil pogled na svet. Ker je bil, v čudno sprevrženem duhu svojega gesla Ne povzročaj zla!, tako neskončno prijazen, vam je dal še kakšno informacijo manj. Ker je domneval, da vas ne zanima, če vas ni zanimala nikoli dotlej. In ko je Apple komercialno izkoristil, česar Nokia ni bila sposobna – zaslon, občutljiv za dotik, je hotel tudi Google biti vedno z vami. Razvil je android, na videz odprti operacijski sistem.

Če tukaj preskočimo nekaj let in za Google netipično »zamudo«, ki si jo je privoščil pri družbenih omrežjih, se pred nami pojavi google now. Ne prvi prototip digitalnega pomočnika oziroma pomočnice, pa tudi ne najbolj dodelan. Nekaj let je že z nami, a ga zares vsaj v Evropi uporablja neprimerno manj ljudi kot druge glavne Googlove storitve. Tudi pri siri ali cortani je podobno. Z vsemi so še vedno, čeprav čedalje manjše, težave na »vmesniški ravni«, pri govorni komunikaciji in tudi prave »podporne sinergije« niso (bili doslej) zmožni.

Morda presenetljivo je prvo (hišno) osebno pomočnico, iz katere se je dalo zaslutiti »vsakdanji potencial« umetne inteligence, »izumil« Amazon z alexo. Lahko vam prižiga ali ugaša luči v stanovanju, vključuje ali izključuje ogrevanje ali klimatsko napravo, poišče in predvaja nanizanko ali glasbo na eni izmed pretočnih storitev ter navsezadnje pobrska po enciklopediji in še kaj, vse v »dialogu« z vami, »brez rok« in na podlagi tega, kar ve o vas. Letos je prišla v Evropo, potem ko je v ZDA postala tiha uspešnica.

Pixel, prvi mobilni telefon pod Googlovo blagovno znamko, pa je vse to in še več za »na pot« in zato uporaben še precej bolj kot alexa in njena prva konkurenca – Googlova hišna osebna pomočnica (GH). In povrhu vsega se pixel in GH »poznata«, kajti druži ju isto umetnointeligenčno programje – GA, v osnovi nova generacija google now, a na neprimerno višji umetnointeligenčni ravni (in za zdaj pridržano za Googlovo železnino). Pravzaprav že umetnointeligenčna »platforma« oziroma »nadaplikacija«, ki zna samostojno uporabljati množico doslej razdrobljenih aplikacij. Ne le Googlovih, pač pa tudi uber, netflix in druge pretočne storitve, airbnb, tripadvisor, aplikacije letalskih družb itd., še posebno vseh tistih podjetij, ki so ali bodo v tem okviru Googlovi »partnerji«.

Kot nekoč iskalnik bo nekega lepega dne GA za človeka odpiral tista vrata v svet, ki bodo za Google donosna. Drugih pač ne. In zlagoma bodo ljudje pozabili na svet, ko je za vsako potrebo obstajala (posamezna) aplikacija. Ker bo GA vse te aplikacije »prekril«. Še za gmail, koledar, wikipedio, imdb ali posamezne medijske aplikacije ne bodo več vedeli, mlajše generacije pa jih sploh ne bodo spoznale. Agencije, letalske družbe, trgovine, restavracije, muzeji itd., ki ne bodo Googlovi »partnerji«, za GA ne bodo obstajali. Pobralo jih bo. Človek pa v svetu brez GA ne bo znal več živeti. Kot že danes marsikdo ne zna več brati avtomobilskega zemljevida.

Seveda, čeprav je za Googlom velikanska tehnološka in finančna moč, ni nujno, da bo krasni novi svet »brez rok« njegov. Morda bo Applov, Microsoftov, Amazonov ali Facebookov. Bolj ali manj zanesljivo pa prostora za veliko konkurence ne bo. Že izbira, kdo bo odločal namesto njih, pa bo za »uporabnike« svobodna zgolj na videz. Naslednje še takšne ne bodo več.