Za javnost ti spori na Univerzi na Primorskem niso nekaj novega (kot ne na drugih slovenskih javnih univerzah), nov pa je zadnji poskus njihovega reševanja za UP. Menim, da način reševanja, na katerega je pristalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ni najboljši, saj namesto pomiritve spodbuja nove spore. Še več, je v nasprotju z dolgoročnim interesom visokega šolstva in znanosti, da bi morali združevati sile in delovati sinergično. Še posebno ko gre za relativno skromne potenciale. Menim, da bi bilo koristno, če bi MIZŠ in Vlada R Slovenije ponovno premislila, ali je ubrana pot ustrezna in ali ni to nevaren precedens.
Peter Maček, BrezovicaBoris Pahor obžaluje, da je častni doktor primorske univerze
K (tragi)komediji univerzitetnih zmešnjav in obžalovanj na Univerzi na Primorskem (UP) (Ranka Ivelja, Dnevnik, 6. oktober) ni kaj dodati. Širši laični javnosti se zdi slika verjetno tragikomična, za neposredno vpletene in poznavalce pa zelo neprijetna in tudi neprimerna. Vseeno pa velja opozoriti, da se pod »tragikomično« sliko verjetno skriva še kaj več, kakšna »temeljna barva«. Predvsem je to lahko spet sistemsko okolje (visokošolska in znanstvenoraziskovalna zakonodaja), ki zaradi nedorečenosti generira spore med univerzo (rektorat) in njenimi članicami (dekani, direktorji), ki se prenašajo na povsem osebno raven.
