Konec tedna bo Ljubljano prvič obiskal znameniti Cirque du Soleil iz Montreala: od petka do nedelje bo ta kanadski umetniški kolektiv v Dvorani Stožice izvedel pet ponovitev spektakla Varekai, ki ga na odrih po vsem svetu uprizarjajo od leta 2002. V tem času je projekt sicer doživel nekaj manjših sprememb in posodobitev, toda njegova osnovna nit ostaja bolj ali manj enaka – to je fantazijska, z arhetipskimi motivi posejana zgodba, ki se gledalcu ponuja skozi privlačno kombinacijo cirkuških in akrobatskih veščin, glasbe v živo in razkošne vizualne podobe. Pri čemer tega, da je učinkovanje celote pretehtano do zadnjih potankosti, niti ni treba preveč poudarjati. Vodstvo »sončnega cirkusa« namreč po več kot tridesetih letih njegovega delovanja dobro ve, kako se stvarem streže.
Tovarna gledaliških podob
Danes velja Cirque du Soleil za največjega gledališkega producenta na svetu: nenavadna »tovarna« predstav sodobnega cirkusa (v katerem nikoli ne nastopajo živali) z močno izraženimi umetniškimi težnjami zaposluje več kot 5000 ljudi različnih profilov, od tega približno 1300 umetnikov iz 55 različnih držav. Ustvarijo okoli milijardo dolarjev prihodkov na leto, nekaj od tega z izkupičkom od predstav, nekaj tudi od televizijskih pravic, posebnih dogodkov ter različnih povezanih projektov, od modne kolekcije do podelitev oskarjev. Trenutno ima Cirque du Soleil 20 živih produkcij, od tega je osem predstav na turnejah po raznih koncih sveta, večina drugih pa je rezidenčnih projektov, ki so vezani na stalna prizorišča – zlasti v ZDA.
A kaj je bil recept, ki je skupinico gledališčnikov in akrobatov, ki so na začetku 80. let prejšnjega stoletja nastopali po ulicah kanadskih mest, spremenil v gledališki stroj, katerega izdelke si danes ogleda več milijonov ljudi na leto? Verjetno je šlo za splet ugodnih okoliščin in pa odločne ustvarjalne vizije: ko sta leta 1984 Guy Laliberté (danes eden najbogatejših Kanadčanov, takrat pa glasbenik in požiralec ognja na hoduljah) in Gilles Ste-Croix ustanovila Cirque du Soleil, jima je bila v veliko pomoč donacija kanadskega vladnega sveta za umetnost, s katero sta lahko ustvarila prvo večjo predstavo.
Barvita komunikativnost
Njun spoj veščin uličnega gledališča in akrobatskih točk se je izkazal za dovolj uspešnega, da sta lahko nato oblikovala »pravo« cirkuško skupino in razširila krog sodelavcev, pri tem pa ostala zvesta temeljni usmeritvi v novi cirkus, dopolnjen z živo glasbo, ki bi posredoval zgodbo na podoben način, kot je to v klasičnem gledališču – vendar (kot je to tudi sicer pogosto v ulični umetnosti) na široko dostopen način in bolj s podobo kot z besedami. Zasedba, ki je na začetku štela okoli 20 umetnikov, je v prvih letih delovanja doživljala vzpone in padce, zaradi dolgov že tudi skoraj bankrotirala, a se nato vendarle nekako pobrala in v začetku 90. let začela žeti večje uspehe, še posebno po uspešnem prodoru v ZDA.
Danes v vsaki predstavi Cirque du Soleil nastopa med 50 in 100 umetnikov; akrobatov, cirkusantov, glasbenikov in plesalcev. To velja tudi za spektakel Varekai, eno od stalnic njihovega repertoarja, ki ga je zrežiral Dominic Champaigne in ki se, kot pravijo ustvarjalci, priklanja nomadskim dušam ter duhu cirkuške tradicije skozi zgodbo o mladeniču, ki se znajde v fantazijskem svetu (beseda varekai naj bi v romskem jeziku pomenila »kjer koli« oziroma nekakšen »kraj, ki ga ni«), kjer živijo čudežna bitja – kar je seveda izvrstno izhodišče za sosledje atraktivnih akrobacij, barvitih ročno izdelanih kostumov in zapletene scenografije. Zanimanje za predstavo je pri nas očitno veliko, saj so vstopnice (stanejo od 35 do kar 94 evrov) že skorajda pošle, četudi so organizatorji vmes dodali še dva dodatna termina.
