Po dveh letih volilnega predaha nas prihodnje leto čakajo predsedniške volitve. Da se bo aktualni predsednik države Borut Pahor potegoval za še en mandat na Erjavčevi, je tako rekoč že jasno. V zadnjih intervjujih na vprašanje, ali bo ponovno kandidiral, odgovarja z besedico »verjetno«, a hkrati poudarja, kako rad opravlja to funkcijo – in še stopnjuje volilno kampanjo, ki je pravzaprav nikoli ni prenehal.
Bolj zanimivo je torej vprašanje, kdo od »prvoligašev« se bo spustil v tekmo s Pahorjem, ki se zdi vsaj izjemno težka, če že ne vnaprej izgubljena. Sedanji predsednik države namreč na vseh lestvicah najbolj priljubljenih politikov prepričljivo vodi, še tako očiten zdrs ali bizarna izjava pa mu ne zmanjša naklonjenosti volilcev. Še zlasti se bo v težkem položaju znašla Cerarjeva stranka. Večina naših sogovornikov iz SMC namreč meni, da se morajo kot najmočnejša parlamentarna stranka v predsedniško tekmo podati s svojim kandidatom. Prav tako so prepričani, da je za dojemanje SMC kot močne in perspektivne stranke še kako pomembno, da bo njihov kandidat resen tekmec Pahorju in bo torej pripravil teren za naslednje državnozborske volitve. V Cerarjevi stranki se z ocenami, da ima Pahor zmago že tako rekoč v žepu, ne strinjajo. Spominjajo, da se je zdel tudi nekdanji predsednik države Danilo Türk pred zadnjimi predsedniškimi volitvami nepremagljiv, Boruta Pahorja pa sta takrat obremenjevala tako predčasno končan vladni mandat kot velik poraz na parlamentarnih volitvah, zaradi česar ga Socialni demokrati niso več želeli na čelu stranke.
»Očitno Borut Pahor o svoji zmagi na prihodnjih volitvah ni prepričan – če bi bil, se ne bi zatekal k tako intenzivni predvolilni kampanji. Vse bo odvisno od tega, kdo mu bo v predsedniški tekmi stal nasproti,« so (vsaj na videz) optimistični naši sogovorniki v SMC. Tega, kdo bi po njihovem mnenju lahko porazil aktualnega predsednika, pa ne želijo razkriti.
Pahor lahko izgubi le v prvem krogu
Po mnenju nekdanjega generalnega sekretarja LDS Bogdana Biščaka lahko Pahor izgubi samo v primeru, če bi desnica in levica nastopili vsaka s svojim zelo močnim kandidatom in se mu torej ne bi uspelo uvrstiti v drugi krog. Če bo prišel v drugi krog, pa bo zagotovo zmagovalec. »Če se bo v njem pomeril s kandidatom desnice, se bo v podporo Pahorju angažirala levica, če se bo pomeril s kandidatom levice, ga bo podprla desnica.« Tako je Pahor tudi proti Danilu Türku zmagal z Janševo pomočjo.
Biščak pa se ne strinja z ocenami, da mora največja vladna stranka na predsedniških volitvah nastopiti s svojim kandidatom, in spominja, da so se za tovrstno prestižno igro proti Kučanu vedno znova odločali v LDS. Po njegovem prepričanju to, da je prihajala LDS s svojim kandidatom, ki je dobil odstotek ali dva, stranki ni prav nič škodovalo, prav tako pa ji tudi ni prav nič koristilo. »Kapital LDS za državnozborske volitve je bil Janez Drnovšek in ne Bogomir Kovač ali Ljubo Sirc,« pravi Biščak. Spomnimo, da je leta 1990 kandidat ZSMS (predhodnice LDS) Marko Demšar dobil dobrih deset odstotkov glasov, Ljubo Sirc je leta 1992 zbral 1,5 odstotka, Bogomir Kovač pet let kasneje pa 2,7 odstotka.
V delu levice sicer kot možnega kandidata SMC, ki bi lahko »dostojno odigral predsedniško tekmo«, omenjajo prvega moža državnega zbora Milana Brgleza. Možnosti, da bi se ta odločil za kandidaturo, v njegovih krogih ne izključujejo. Ob tem poudarjajo, da ga k temu ne spodbujajo le v SMC, temveč tudi nekateri drugi levosredinski politični akterji, pa v delu civilne družbe...
Se lahko Brglez vzpostavi kot Cerarjev tekmec?
Biščak prepoznava Brgleza kot edinega možnega močnega kandidata SMC, hkrati pa je prepričan, da stranka tudi z njegovo kandidaturo ne bo ničesar niti dobila niti izgubila. »Vprašanje pa je, ali z njo dobi ali izgubi Brglez oziroma ali se z dobrim rezultatom vzpostavi kot Cerarjev tekmec.« Za to pa bi moral biti Brglezov rezultat v prvem krogu blizu Pahorjevemu oziroma bi moral dobiti več kot 20 odstotkov glasov. Nekateri naši sogovorniki na levici pa menijo, da bi bil spopad s Pahorjem za Brgleza preveč tvegan in da njegovega političnega kapitala ni smiselno »skuriti« na predsedniških volitvah.
Če se je pred meseci preigravala možnost, da bi se vladne stranke odločile za skupnega kandidata, tak dogovor očitno ni več mogoč. V SD so namreč že javno razkrili, da bodo – tako kot pred štirimi leti – podprli Pahorja (ta bo sicer tudi tokrat najverjetneje kandidiral s podpisi volilcev). Gre za pričakovano odločitev: nekdanji predsednik SD je za Socialne demokrate nekakšna naravna izbira, ki se mu poleg tega na volitvah nasmiha še zmaga. V Židanovi stranki pa se zavedajo, da ima takšna odločitev za njih tudi slabe plati: del (potencialnih) volilcev SD je namreč Pahorju zelo nenaklonjen, prav tako pa pričakujejo, da bo ta v kampanji izrekel marsikaj, s čimer se Socialni demokrati ne strinjajo.
Kandidati desnice doslej neuspešni
Na predsedniških volitvah doslej še nikoli ni zmagal kandidat desnice. Ali to kaže, da je desno volilno telo šibkejše od levega ali pa je desnica v preteklosti nastopala z manj močnimi kandidati? »Oboje,« odgovarja Biščak. Da je desno volilno telo rahlo šibkejše, kažejo vse dosedanje volitve, kot dobrega kandidata desnice »za tisto obdobje« pa izpostavlja Jožeta Pučnika (ta je leta 1990 v drugem krogu proti Milanu Kučanu dobil dobrih 40 odstotkov glasov). Prav tako je bil po oceni nekdanjega generalnega sekretarja LDS dober kandidat desnice Lojze Peterle, ki je v prvem krogu volitev leta 2007 dosegel celo več glasov kot Danilo Türk, v drugem krogu pa se je odločil za zgrešeno volilno kampanjo. Od kandidatov desnice se je v drugi krog uspelo uvrstiti še Barbari Brezigar – leta 2002 se je pomerila z Janezom Drnovškom. Možnosti za zmago po Biščakovi oceni ni imela, saj je bila izrazito polarizirajoč kandidat. »Zgolj z desnimi glasovi sicer lahko dosežeš zelo dober rezultat, ne moreš pa zmagati na predsedniških volitvah.« Na koga bo desnica stavila prihodnje leto, še ni jasno, glede na njeno razklanost pa je malo možnosti, da bi se ji uspelo zediniti o eni osebi. Več naših sogovornikov pa je prepričanih, da Janša kakšnega močnega kandidata niti ne bo izbral. »Pahor mu povsem ustreza,« je dejal eden od njih.
