Družinski zdravniki so se uspešno uprli siljenju v nakupe drage opreme za hranjenje cepiv, ki bi bolnikom tik pred sezono gripe otežilo dostop do zaščite. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da bodo zahteve, ki bi se jim morali zdravstveni domovi in koncesionarji sicer prilagoditi do 18. novembra, za eno leto zamaknili. Pri »popravljanju« spornega pravilnika bodo sodelovali tudi družinski zdravniki.
Komu bi koristili dragi nakupi?
Ob vztrajanju pri zahtevah po hranjenju cepiv v posebnih računalniško nadzorovanih hladilnikih bi se lahko poslabšal dostop do cepljenja proti gripi. V Dnevniku smo že poročali, da marsikje niso nameravali kupiti nove opreme, saj bi bil glede na njihova povpraševanja že samo hladilnik dražji od tisoč evrov. Če bi ostalo pri dosedanjih zahtevah, svojih pacientov zato ne bi več mogli cepiti. To bi na primer vplivalo na stanovalce domov za starejše, ki bi težko iskali druga cepilna mesta, hkrati pa jih gripa posebej ogroža.
Zdravniki so opozarjali, da nove zahteve ne slonijo na trdnih argumentih in da se tudi v bogatejših zdravstvenih sistemih za tak pristop ne odločajo. Uveljavljanje novih zahtev pri hlajenju cepiv bi hkrati krčilo denar za zdravljenje bolnikov, so ugotavljali, koristilo pa bi predvsem dobaviteljem in vzdrževalcem drage opreme. O teh očitkih se na ministrstvu za zdaj niso izrekli, napovedujejo pa, da bodo vse predloge in pripombe družinskih zdravnikov proučili.
Da bi lahko temperaturo cepiv še naprej spremljali kot doslej, je bila tudi ena od zahtev sindikata družinskih zdravnikov Praktikum. O priključitvi stavki, ki se bo po napovedi sindikata zdravnikov Fides začela 8. novembra, se bodo v Praktikumu sicer odločali v prihodnjih dneh. Poleg omejitve svojega dela na 40 ur tedensko bi člani sindikata družinskih zdravnikov ob stavki bolnike pogosteje napotili v bolnišnice oziroma k drugim specialistom.
Zdravniki pričakujejo razbremenitev
Odločitev predstavnikov ministrstva, da pri cepivih stopijo korak nazaj, predsednik Praktikuma Igor Muževič ocenjuje kot pozitivno. Med njihovimi zahtevami ostaja sprejetje normativa, po katerem bi zdravniki skrbeli za 1200 bolnikov, tistim, ki že skrbijo za 1500 ljudi ali več, pa novih pacientov po začetku leta 2018 ne bi bilo več treba sprejemati. Preostali bi bili, dokler se ne bi število družinskih zdravnikov povečalo, za večje število pacientov nagrajeni v okviru povečanega obsega dela. Nekateri so danes izbrani zdravniki tudi za več kot 3000 pacientov, je spomnil Muževič, povprečje pa znaša okoli 1700 pacientov na enega zdravnika.
Pričakujejo tudi, da bolnikom, ki potrebujejo le do tri dni bolniškega dopusta, v prihodnje ponj ne bi bilo več treba k zdravniku. Pa tudi, da bi del njihovih administrativnih opravil, ki krčijo čas za ukvarjanje z bolniki, prevzeli drugje, na primer na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Med zahtevami Praktikuma je še natančnejša opredelitev malomarnega zdravljenja v kazenskem zakoniku. »Če zdravnik, ki obravnava sto pacientov v enem dnevu, nekaj nenamerno spregleda, gre lahko v zapor. Upoštevati bi bilo treba tudi razmere, v katerih je delal.« Kritični so tudi do zaostritev, ki jih obstoječim koncesionarjem v zdravstvu prinaša predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti.
