Napoved postavitve sprejemno-registracijskega centra za migrante v Črnomlju je že sprožila odziv stranke SDS. Ta je s pomočjo svojega črnomaljskega odbora, ki ga vodi lokalna političarka Maja Kocjan, osnovala »Civilno iniciativo proti migrantskemu centru v Beli krajini«, ki bo jutri v Črnomlju priredila protestni shod. Kot ob podobnih preteklih protestih desnice se nasprotniki migrantov sklicujejo na obubožanost slovenskega prebivalstva – v tem primeru obubožanost Bele krajine – in na klasične nevarnosti, ki naj bi jih prinašale migracije: posilstva, kriminal, nalezljive bolezni... Protest je podkrepljen še z argumentom, da na območju Vražjega kamna, kjer naj bi stal center, »naši belokranjski otroci« trenirajo nogomet, občani pa se rekreirajo. Gre za območje, kjer so si Črnomaljci zgradili športni park.
»Civilna« politična iniciativa
Kocjanova, ki je bila pred dvema letoma kot odbornica aktivna tudi pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem, kjer je branila Janeza Janšo, je priložnost izkoristila še za kritiko črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič. Ta naj bi se o postavljanju centra dogovorila s predstavniki državne oblasti, ne pa s prebivalci občine. V peticiji, ki spremlja napoved protesta, so se razplamteli hujskanje proti migrantom in beguncem z elementi sovražnega govora ter pozivi županji, naj odstopi. Podpise je do včeraj zvečer oddalo skoraj sedemsto oseb, med njimi pa se jih veliko ni odločilo za javno objavo svojega imena.
Županja Čemas-Stjepanovičeva se včeraj na obtožbe ni utegnila odzvati, na spletni strani občine pa je objavila obvestilo, da se Slovenija pripravlja na morebitni nov prihod večjega števila »beguncev oziroma migrantov« in da se je ministrstvo za notranje zadeve odločilo center postaviti na zemljišču v lasti Republike Slovenije (upravlja ga ministrstvo za obrambo).
Vračanje migrantov čez mejo
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je včeraj novinarjem povedal, da bo center – če ga bo sploh treba vzpostaviti – prehodnega značaja. V njem se bodo prebežniki zadrževali največ 72 ur, v tem času pa jih bodo skušali vračati na Hrvaško. V bivalnikih naj bi bilo prostora za največ tristo oseb. V daljšem dopisu županji Črnomlja, ki sta ga včeraj objavila MNZ in občina, je Šefic tudi podrobneje razložil okoliščine, ki vodijo Slovenijo k vzpostavitvi centrov na meji s Hrvaško (načrtovan je še v Ilirski Bistrici, v pripravljenosti pa vzdržujejo tudi »starega« v Dobovi). Na balkanski poti po oceni MNZ trenutno čaka približno 90.000 beguncev, ki nameravajo nadaljevati pot v Evropo, vse več pa jih je tudi v Italiji in po oceni MNZ bi lahko tudi del teh prišel do Slovenije. Tudi odziv Šefica in MNZ je vseskozi prežet z varnostnimi vprašanji. »Ilegalni migranti so lahko le na tak način registrirani, ustrezno obravnavani, oskrbljeni in pod nadzorom,« sporoča Šefic. »Če namestitvenih zmogljivosti za obravnavo ob meji ne bo, bo to težje oziroma jih ne bo mogoče ustrezno obravnavati ter zagotoviti takojšnje vrnitve oziroma ustrezne premestitve, kar bi povečalo varnostno tveganje in ogrožanje samih krajanov najprej obmejnih mest in vasi, nato pa prebivalcev celotne države.«
MNZ napoveduje, da bodo center soupravljali z upravo za zaščito in reševanje, poskrbljeno bo za zdravstveno oskrbo in za mladoletne begunce. »Upamo, da bodo v delovanje centra vključena tudi lokalna podjetja,« je napovedi komentiral direktor Razvojno informacijskega centra Bela krajina Peter Černič.
