Ne glede na vzrok velike nihajnosti tečaja ne gre prezreti, da je angleški funt tudi na tedenski ravni vseeno izgubil več kot štiri odstotke vrednosti proti dolarju in doživel največji padec proti evru od leta 2009. Od referenduma 23. junija pa četrti najbolj trgovani valuti na svetu po izgubljanju vrednosti proti dolarju (16 odstotkov) ob bok lahko postavimo le kakšno bolj eksotično valuto, kot je denimo sierraleonski leon.
Padajoči funt sicer koristi izvoznikom z Otoka, a hkrati draži uvožene izdelke, posledično povečuje inflacijo in ima v splošnem negativen učinek na premoženje posameznikov, kar se bo poznalo tudi na trošenju britanskih gospodinjstev in v širšem gospodarstvu.
Če bo Združeno kraljestvo vztrajalo pri omejitvi priseljevanja in še čem, bo po vsej verjetnosti soočeno s precej oteženim dostopom do evropskega enotnega trga. Ob takšnem scenariju pa bi vlagatelji začeli odločneje polemizirati s proračunsko usklajenostjo prihodkov in odhodkov, predvsem pa z največjim primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance v EU (v letu 2016 bo znašal okoli 5,5 odstotka BDP). Tako ne presenečajo ugibanja, kdaj bo dosežena pariteta z evrom. Mimogrede, Slovenija ima visok presežek na tekočem računu plačilne bilance in se zadnjih nekaj let redno uvršča med pet najboljših evropskih držav po tem kazalniku.
Ko se polemika o funtu niti še ni polegla, so bili finančni trgi že osredotočeni na razmere na trgu dela v ZDA. Stopnja brezposelnosti se je sicer povečala na pet odstotkov, a predvsem na račun več registriranih iskalcev dela, kar napeljuje k temu, da tudi Američani vse bolje ocenjujejo razmere na trgu dela in svojo zaposljivost. Posledično se tudi tisti Američani, ki že nekaj časa niso aktivno iskali zaposlitve, znova vračajo na trg dela. Delodajalci so tako v septembru na novo zaposlili 156.000 delavcev, kar je sicer nekaj manj od pričakovanj, ampak še vedno dovolj za povečanje verjetnosti enega dviga ključne obrestne mere do konca leta. To potrjujejo tudi naraščajoče zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic.
V Evropi so bile še vedno v ospredju špekulacije o usodi nemškega finančnega ponosa – Deutsche Bank. Ironično, ampak nedavno je grška centralna banka mirila javnost, češ da grške banke niso pomembno izpostavljene do Deutsche Bank. Nemški politiki namigujejo, da gre bolj ali manj za ameriško maščevanje Evropi zaradi odmevnega davčnega primera Apple. Ne glede na vse špekulacije se lahko ta sistemsko pomembna finančna institucija verjetno sama izvije iz nemilosti finančnih trgov, če ne drugače, s prodajo (dela) svojega najuspešnejšega segmenta – divizije upravljanja premoženja.
Za konec ponovimo še en praktičen nasvet: če imate dovolj negativnih novic, predvsem v povezavi z brexitom, lahko to obrnete sebi v prid in izkoristite »dodatni popust« zaradi padanja britanskega funta. Unovčite ga lahko kar z domačega naslonjača, denimo pri spletnih nakupih v Združenem kraljestvu. Carine in dodatnih davkov vam slovenska carina ne bo zaračunala, saj smo za zdaj še vsi skupaj del velike srečne evropske družine.
