S suhomontažnimi konstrukcijami lahko zgradimo tudi tiste dele objektov, za katere se zahtevajo posebne lastnosti, denimo sistem za zaščito pred sevanjem, protipožarno odporne sisteme v požarnem razredu A1, akustične strope in obloge, podkonstrukcije za pritrjevanje težkih bremen, sisteme za zaščito pred elektromagnetnimi sevanji ali šibkimi električnimi polji, zaščito instalacijskih in prezračevalnih jaškov in še številne druge. Suha gradnja ponuja širok spekter obdelave prostorov ne glede na njihovo tipologijo.

Mavec, ki je bistveni material v suhi gradnji, je naraven material, ki je nastal pred 100–200 milijoni let s sedimentacijo mikroorganizmov. Odlikuje ga nekaj zelo zanimivih lastnosti. Mavčne plošče so na otip tople, sposobne so vpijati in oddajati vlago, so paroprepustne, biološko neoporečne, električno nevtralne, negorljive, v sistemih pa imajo visoko raven zvočne izolativnosti.

Prednosti

Odločilna razlika med suho gradnjo in klasično mokro gradnjo je odsotnost gradbene vlage pri suhomontažnih sistemih. To pomeni, da ni čakalnih rokov zaradi sušenja gradbenih elementov, gradnja je zato hitra in racionalna. Vendar pa je razlik med suho in klasično gradnjo še bistveno več. Te so majhna teža in debelina sten (več prostora), zelo hitra gradnja v primerjavi s klasično, instalacije lahko potekajo skozi votli del sten ali oblog, pri gradnji je manj gradbenih odpadkov in umazanije, gre za lahke konstrukcije, ki že pri veliko manjši teži od masivnih konstrukcij dosegajo enake ali boljše gradbeno-fizikalne rezultate (požarna in zvočna zaščita, statika), lahko oblikovanje različnih oblik, ukrivljanje, spuščanje stropa … Mavec zagotavlja optimalno prostorsko klimo, saj vpija prekomerno vlago in jo v presuhem prostoru oddaja, je dobra zaščita pred požarom in hrupom, zaščita pred vlago pri uporabi dodatnih premazov in še marsikaj.

Mavčni sistemi so sestavljeni iz podkonstrukcije, mavčnih plošč, izolacijskega sloja, tesnilnih trakov za zvočno ločitev suhomontažnih konstrukcij od masivnih, montažnega materiala za pritrditev in fugirne mase, s katero zapolnimo stike med posameznimi ploščami. Za podkonstrukcije se uporabljajo profili iz pocinkane pločevine. Za posebne primere so profili lahko tudi plastificirani.

Tipi mavčnih plošč

Na trgu je na razpolago več različnih tipov mavčnih plošč, ne le osnovne mavčno-kartonske plošče. Tako so navadne mavčne plošče A (GKB) namenjene prostorom, kjer niso predvidene morebitne posebnosti. Namenjene so predelnim stenam, stenskim in stropnim oblogam in spuščenim stropom. Označene so z napisom v modri barvi. Požarno odporne plošče DF (GKF) uporabljamo, kadar imamo pri pregradnih stenah, spuščenih stropih, oblogi podstrešja ali drugod zahtevo po požarni odpornosti. Mavčne plošče so armirane s steklenimi vlakni dolžine 3–30 milimetrov, ki zagotavljajo požarno zaščito. Plošče imajo napise rdeče barve. Impregnirane vlagoodporne plošče H2 (GKB-I) imajo jedro impregnirano proti vpijanju vlage. Te plošče se lahko uporablja tudi tam, kjer se uporablja navadne mavčne plošče, vendar so posebej priporočljive za vgradnjo v vlažne prostore (kuhinje in kopalnice) in kot podlaga za keramične ploščice. Označene so z napisi modre barve.

Plošče je lahko prepoznati, saj je karton zelene barve. Mavčne plošče DFH2 (GKF-I) so hkrati ognjevarne (mikroarmirane) in vlagoodporne, jedro in kartonska površina sta impregnirana proti vpijanju vlage. Prepoznamo jih tako, da so napisi rdeče barve, karton pa zelene barve. Uporabljamo jih lahko povsod tam, kjer želimo hkrati zadostiti zahtevama po požarni zaščiti in zaščiti pred vlago. Obstajajo še mavčne plošče, s katerimi lahko zadostimo posebnim zahtevam, na primer za večje fizične obremenitve (hodniki), mavčna plošča za oblikovanje je lahko upogljiva, termo plošče so namenjene hladilnim in ogrevalnim stropom in oblogam, cementne plošče pa so primerne za zelo vlažne in mokre prostore ter zunanje površine in drugo. Mavčne plošče so dobavljive v različnih dolžinah, a ponavadi 125 x 200–300 cm, redkeje so manjših dimenzij.

Podkonstrukcija

Konstrukcije, na katere se pritrjujejo mavčne plošče, so iz pocinkane pločevine različnih debelin (0,6–2 mm), v nekaterih geografskih okoljih pa so v uporabi tudi lesene. Debelina je pomembna in odvisna od predvidenih obremenitev. Ločimo stenske (oznaka UW in CW) in stropne profile (oznaka UD in CD). Profili UW so montirani po tleh in po stropu ter določijo potek predelne stene ali obloge. Profili CW so vstavljeni vanje. Stropni profil UD (določi linijo spuščenega stropa) pa montiramo na obodni zid. CD je montažni stropni profil, ki ga z montažnim materialom pritrdimo na strop (pozneje nanj privijačimo mavčne plošče). Za vratne podboje uporabimo močnejše profile (UA) debeline 2 milimetra. Za zelo vlažne prostore lahko vgradimo profile CD s plastificirano površino.

Na trgu se pojavljajo tudi nekakovostni konstrukcijskih elementi (predvsem profili in montažni material), ki niso statično preizkušeni in lahko povzročijo težave z upogibom ali povešenjem ter tudi nevarnost za uporabnika prostorov. Podkonstrukcijo lahko pritrdimo neposredno v nosilno konstrukcijo ali pa jo nanjo obesimo (primerno za strope).

Vir: Darko Zobarič, u.d.i.a., Knauf Ljubljana, d. o. o.