Ogljikovemu monoksidu je posvečen tudi letošnji mesec požarne varnosti, s prvim januarjem 2017 pa bo začel veljati pravilnik, ki predpisuje uporabo senzorjev CO v prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru.
Stranski produkt nepopolnega izgorevanja
Ogljikov monoksid nastaja kot stranski produkt nepopolnega izgorevanja, kar se lahko pojavi pri kurjenju v nepravilno vzdrževanih kaminih, štedilnikih na drva in tudi plinskih pečeh. Naša čutila ga ne zaznajo, saj je brez barve, vonja in okusa. Zastrupitve so pogostejše v hladnejših mesecih, a ogljikov monoksid nastaja tudi pri delovanju agregatov, plinskih viličarjev, motornih žag, črpalk in drugih podobnih naprav. Do zastrupitve lahko pride pri uporabi vseh motornih naprav v slabo zračenih prostorih. Ogljikov monoksid, ki nastaja pri delovanju avtomobila v garaži, lahko skozi vrata prehaja v bivalne prostore, stopnjo monoksida pa lahko bistveno zviša tudi neustrezno postavljen agregat, ki je sicer izven objekta, a pošilja izpušne pline v notranjost.
Zastrupitev lahko spregledamo
Za zdravje je škodljiva že nizka koncentracija ogljikovega monoksida v zraku. Visoka koncentracija (višja od 1,28 %) povzroči nezavest po dveh ali treh vdihih in smrt prej kot v treh minutah, manjše koncentracije pa povzročajo glavobole, slabost in omotico, ob ponavljajoči se izpostavljenosti pa trajne poškodbe na možganih. V naravnem okolju predstavlja CO okoli 10 ppm (število delcev na milijon) oziroma 1/1000 volumna. Najvišja dovoljena stopnja CO za osemurno izpostavljenost je 35 ppm, ki sprva ne sproži simptomov, po šestih urah pa lahko že začutimo glavobol in slabost ali poslabšanje kroničnih obolenj. Blagi simptomi so pogosto spregledani ali pa si jih prizadeti napačno razlagajo kot prve znake gripe ali viroze, ki začasno izginejo ob prehodu na svež zrak.
V zadnjih nekaj letih v Sloveniji v povprečju obravnavajo od deset do dvajset zastrupitev s CO na leto, po nekaterih ocenah pa je diagnoza postavljena le v dveh tretjinah primerov. V zadnjih petih letih umre zaradi zastrupitve s CO v Sloveniji povprečno pet ljudi vsako leto.
Padec je v primerjavi s podatki Inštituta za varovanje zdravja izpred desetih let precejšen, saj je še do leta 2006 zaradi CO povprečno umrlo več kot dvanajst ljudi na leto. K večji ozaveščenosti o nevarnosti ogljikovega monoksida so prispevale preventivne akcije, nenazadnje pa tudi odmevni smrtni primeri. Spomnimo se tragične smrti treh mladih, ki so v apartmaju pod Roglo leta 2012 umrli zaradi istočasnega delovanja plinske peči in kamina ter verjetno vključene nape.
Javljalniki CO v 2017 obvezni
Pomemben korak v preprečevanju zastrupitev z ogljikovim monoksidom bo nastopil z letom 2017, ko bo v vseh prostorih s kurilnimi napravami brez zunanjega zračenja (kar pomeni, da so odvisne od zraka v prostoru) obvezna namestitev senzorjev CO. Za zanesljivo zaščito pred CO je nujno, da izberemo kakovosten senzor, za katerega proizvajalec jasno zagotavlja določeno življenjsko dobo (vsaj deset let), čas garancije in čas trajanja baterije. Senzorji so sicer narejeni tako, da opozorijo na izpraznjeno baterijo ali drugo okvaro, v procesu proizvodnje pa mora biti zagotovljen visok standard kakovosti, ki zagotavlja brezhibno delovanje.
Cene senzorjev, ki jih ponujajo slovenske trgovine, se gibljejo od trideset do sedemdeset evrov, pri nakupu več naprav pa se je po navadi mogoče dogovoriti za popust. Ne glede na uredbo vam priporočamo nakup javljalnikov, saj gre za nezahtevne naprave, ki lahko rešijo življenje. Na povišano vrednost CO opozorijo z glasnim alarmom, nekatere dražje modele pa lahko povežemo s telefonom, javljalnikom za osebe s slabšim sluhom ali protipožarno centralo. V primeru alarma moramo izklopiti vse peči, plinske in motorne naprave, odpreti okna in vrata ter zapustiti prostor. Serviserji morajo nato preveriti delovanje vseh gorilnih naprav, glede na okoliščine pa moramo nedvoumno poiskati razlog za povišanje stopnje CO, ga odpraviti in šele potem lahko uporabljamo prostore. Pri ogljikovem monoksidu se ne moremo zanašati na svoja čutila, tudi okvara na peči ali dimniku se ne pokaže vedno kot napačno delovanje. Napako lahko včasih zaznamo le z ustreznimi meritvami, zato so redni obiski dimnikarjev, ki preverijo delovanje peči in očistijo dimniško napravo, nujni.
Inšpekcijski nadzor nad kurilnimi napravami
S spremembami, ki jih uvaja novi predlog Zakona o opravljanju dimnikarske dejavnosti, naj bi se tudi na tem področju stvari spremenile. Ministrstvo za okolje in prostor bo po novem nadzor iz koncesioniranih dimnikarskih služb preneslo na uporabnike, ki bodo sami odgovorni za naročilo dimnikarske storitve. Kritiki predloga opozarjajo, da je nadzor dimnikarskih služb že zdaj neučinkovit, z bistvenim povečanjem obsega dela (preskok z 59 dimnikarjev na 500.000 kurilnih naprav) pa bo kljub posodobitvi nadzora vodil v slabšanje stanja ogrevalnih naprav in dimnikov pri nas, s tem pa v porast dimniških požarov in zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
Več izpolnjenih pogojev ustvari nevarne razmere
V hladnejših mesecih je nevarnost povečanja koncentracije CO v bivalnih prostorih višja ne le zaradi ogrevanja, temveč tudi zaradi slabšega prezračevanja. Pozimi v notranje prostore spustimo manj hladnega zunanjega zraka, tistega iz prostorov pa že tako pošiljamo na prosto s kuhinjskimi napami in kopalniškimi ventilatorji. Na zrak v notranjosti vplivajo še drugi dejavniki, na primer tudi nova okna, ki so običajno eden prvih ukrepov pri energetski sanaciji objekta. Starejša okna so omogočala izmenjavo zraka med notranjostjo in zunanjostjo, z novimi okni pa lahko postane stanovanje skoraj nepredušno zaprto. Pri pečeh, ki so odvisne od zraka v prostoru, to vpliva na nepopolno izgorevanje ter slabši vlek dimnika in CO se sprošča v prostor.
Še enkrat opozarjamo, da je ogljikov monoksid s človeškimi čutili nezaznaven, saj je brez barve, vonja in okusa, sprošča pa se lahko tudi ob na videz normalnem delovanju peči. Daljše zadrževanje v prostorih s povišano vrednostjo je lahko prav tako nevarno kot kratka izpostavljenost visokim stopnjam monoksida. Za ustrezno bivalno okolje smo zato odgovorni sami. Poskrbite za vzdrževanje peči in dimovodnih naprav, do konca leta svoje domove opremite z javljalniki, predvsem pa za peči, ki za gorenje porabljajo zrak iz prostora, zagotovite stalen in neodvisen dotok svežega zunanjega zraka. Na Gasilski zvezi Slovenije opozarjajo, da so to le nekateri med preventivnimi ukrepi, ki nas ščitijo pred zastrupitvijo – poskrbite za zračenje prostorov, redno vzdrževanje dimovodnih naprav in peči za centralno ogrevanje ter se popolnoma izognite uporabi vseh bencinskih, dizelskih in plinskih naprav v notranjih prostorih ter tudi v avtodomih in bivalnih prikolicah.
