Predsezonsko srečanje s snežnimi frezami smo doživeli v Komendi, kjer smo na sedežu podjetja Dilex opravili »poletni« test snežnih frez Elektro Maschinen.
Njihova ponudba zajema vse razrede snežnih frez, mi pa smo največ pozornosti namenili njihovi najmanjši in največji frezi. Z njima smo spoznavali, kakšna je tipična predstavnica vstopnega razreda in kakšne spremembe doživi, ko snežna freza zraste in je namenjena izpolnjevanju najzahtevnejših nalog.
Večja freza prinaša hitrost
Snežne freze Elektro Maschinen zajemajo širok spekter velikosti, moči in dodatne opreme. Najmanjši model ima 4 kW močan motor (5,5 konjske moči), z njim pa čistimo sneg v širini 56 centimetrov. Širina čiščenja se veča skupaj z močjo motorja; pri Dilexu ponujajo štiri različno močne freze s širino čiščenja 56 centimetrov, potem pa že sledijo veliki stroji z 71 centimetri širine (letošnja novost je model z enajstimi konjskimi močmi na gosenicah) in največja snežna freza z 10,2 kW, ki čisti sneg v širini 76 centimetrov in je na voljo s kolesi ali gosenicami. Podrobno smo si ogledali dva nasprotna konca – najmanjši model STEm 5056 (4 kW/5,5 KM/163 cm3/56 cm širine) in največjo frezo STEm 14076E Premium Line (10,2 kW/14 KM/420 cm3/76 cm širine). Slednja je suverena predstavnica najvišjega razreda snežnih frez; ima velik frezalni polž, električni in ročni vžig, motor posebej prilagojen za delo v zimskih razmerah, LED-žaromet, ogrevane ročaje in možnost obračanja na mestu.
Pohvaliti je treba, da ima že najmanjša freza v njihovi ponudbi plastične distančnike ob straneh snežnega polža, ostali modeli pa celo kovinske. Predvsem plastični zaščitijo podlago pred drgnjenjem, sicer pa omogočajo, da v določenih primerih ne čistimo neposredno po površini. Na gramoznih površinah dvignemo rob freze za kakšen centimeter, da se izognemo odmetavanju peska, čeprav se na peščenih površinah temu običajno ne moremo v celoti izogniti. Manjše freze so bolj skromne glede dodatkov, a Dilexov produktni vodja Aleš Jagodič nam je namignil, da sta si frezi bolj podobni, kot si mislimo: »Obe frezi naredita točno to, za kar sta narejeni. Zasnežene površine očistita do suhega, razlike se kažejo v širini frezanja, moči motorja in količini opreme, ki jo najdemo na večjem modelu. Z manjšo gre počasneje, a za čiščenje dovoza in okolice hiše je freza takšne velikosti odlična izbira in naše prvo priporočilo za manj obsežno delo.«
Okretnost proti kapaciteti
Manjše freze so zelo priljubljene zaradi svoje uporabnosti. STEm 5056 je zaradi manjše teže in manjših dimenzij bolj obvladljiva od velikih frez. Vstopni modeli snežnih frez tehtajo polovico manj od velikih in pri delu na razgibani površini je upravljanje lažje, na primer pri frezanju ob robniku in pri daljših zavojih. Pri STEm 14076E nas je zelo pritegnila možnost obračanja na mestu (prosto vrtenje koles), a freza tehta več kot 120 kilogramov, zato je razumljivo da potrebujemo za nadzor več fizične moči kot pri polovico lažjih napravah. Manjše snežne freze bo lažje upravljalo več družinskih članov, čistimo pa lahko tudi tam, kjer z večjimi frezami niti ni dovolj prostora. Vseeno pa Jagodič zaključi, da na velikih površinah velike freze nimajo konkurence: »Z veliko površino pride izrazita potreba po velikem stroju in temu primerno močnem motorju.« Snežne freze najvišjega razreda so po naši oceni namenjene specifičnim nalogam in prav takšnim uporabnikom. Okolica trgovskih centrov, delavnic, večja dvorišča in parkirišča so površine, kjer je v primeru sneženja pomembno, da so očiščene čim hitreje, manjše freze bi zato predstavljale izgubo časa.
Bistven je način, na katerega čistimo
Tudi velike freze pa ob nepravilni uporabi niso imune na mašenje izmetnega jaška s snegom: »Glede na naše izkušnje in informacije, ki jih dobimo od uporabnikov, je učinkovitost v večini primerov odvisna od tega, kako uporabljamo frezo. Način dela vedno prilagodimo snegu. V Sloveniji imamo običajno moker in težak sneg, ki zahteva počasnejše odmetavanje. Hitrost frez zato nadzorujemo s prestavami. STEm 5056 ima štiri prestave za delo naprej in dve vzvratni, STEm 14076E pa šest naprej in dve nazaj.«
Močnejši motor na enako široki frezi bo omogočil vsaj malo hitrejše zajemanje snega, seveda pa bomo s STEm 14076E bistveno hitrejši kot z malo STEm 5056, a Jagodič je želel predvsem namigniti, da za slabo voljo uporabnikov ob frezanju pogosto ni kriva naprava. V mokrem južnem snegu priporoča, da sneg zajemamo v nižji prestavi, mi pa pri zelo zbitem snegu počasno zajemanje nadgradimo še s postopnim delom na dveh tretjinah freze. Proti zbitemu snegu se freze Elektro Maschinen borijo z posebno oblikovanim robom polža. Rezilo je najbolj robustno pri velikih modelih snežnih frez, ki z nazobčanim robom hitreje razbijejo poledenel in zbit sneg.
Gosenice so smiselne na klancu
Snežna freza Elektro Maschinen STEm 5056 je opremljena s 13-palčnimi kolesi z globokim profilom, večji modeli imajo 15-palčna kolesa z boljšim oprijemom, na vse pa lahko namestimo snežne verige. Dilex ima v ponudbi tudi dve frezi z goseničnim pogonom. Kdaj se pojavi potreba po gosenicah? Jagodič odgovarja: »Za gosenice se je smiselno odločiti predvsem, kadar čistimo klanec in globok gramoz. Gosenice imajo izjemen oprijem na vseh podlagah in se brez zdrsavanja dobro obnesejo tudi na poledenelem klancu, so pa okornejše za obračanje in manevriranje. Večina uporabnikov ne čisti klancev, za katere bi potrebovali pogon prek gosenic. Kolesa na frezi običajno zdrsnejo zaradi prehitrega dela, ko sneg rinemo pred sabo in ga 'butamo' v polž. Rešitev je znana – če je sneg pretežek, moramo prilagoditi hitrost dela.«
Kam parkirati frezo?
Snežne freze so precej specifične naprave. Uporabljamo jih redko, včasih le nekajkrat v kratkih zimskih mesecih, večino leta pa čakajo na sneg. A v zasneženem jutru so rešilna bilka, ki nam prihrani ure premetavanja snega z lopato. V zadnjih letih so postale cenovno dostopnejše, nas pa najbolj navdušujejo freze srednjega in vstopnega razreda. Okretne in zmogljive naprave namreč še kako nadomestijo lopato, izven zimske sezone pa niso preveč požrešne s prostorom za shranjevanje, kar je lahko pomemben dejavnik. Po koncu sezone frezo očistimo, polž operemo z vodo in osušimo ter napravo shranimo na suh in zračen prostor. Tam bo počakala do zime, ko bomo tudi z manjšo frezo očistili močno zasneženo dvorišče. Morda malo počasneje in z več premisleka, a vsekakor hitreje kot z lopato – pa tudi bolj prijazno do hrbta, rok in živcev.
