Balkon je eden najbolj izpostavljenih stavbnih elementov, saj izrazito štrli iz korpusa stavbe. V preteklosti se je pri projektiranju in izvedbi pogosto zanemarjalo katerega od kriterijev, kot so varnost, funkcionalnost, ekonomičnost in trajnost. Pri sanacijah in novogradnjah balkonov je v prvi vrsti treba rešiti tehnična vprašanja glede toplotne izolacije, hidroizolacije, padcev za odvajanje vode (dva odstotka) in zaščite pred mehanskimi vplivi (pohodnost).

Toplotna izolacija

Če je pri novogradnjah možna izvedba konzolnega balkona zunaj toplotnega ovoja, so balkoni starejših stavb praviloma izvedeni kot podaljšek medetažne plošče in predstavljajo izrazit toplotni most; v ogrevalnem obdobju delujejo kot hladilno rebro. Pri sanaciji toplotnega ovoja stavbe je zato nujna tudi izdelava toplotnega ovoja balkona. Površina toplotne izolacije je najmanj dvakratnik tlorisne velikosti, saj je treba ploščo balkona izolirati z vseh strani. Največjo težavo predstavlja pomanjkanje višine za izvedbo vseh slojev na zgornji strani (toplotna izolacija, hidroizolacija, estrih, obloga), saj jo omejuje višina tlaka v notranjih prostorih. Zato je smiselno izbrati učinkovito toplotno izolacijo (EPS 150, EPS 200 ali NEO SUPER 100 z 0,031 W/mK).

Hidroizolacija

S stališča hidroizolacije se balkon obravnava enako kot pohodna ravna streha. Tudi če je pod napuščem, je močno izpostavljen vremenskim vplivom. Hidroizolativni sloj mora biti položen na nagnjeno podlago (EPS v naklonu), da je omogočeno odtekanje vode. Če ima balkon atiko, se nagibe toplotne izolacije izvede v več smereh do točkovnih odtokov. Hidroizolacijo se praviloma naredi z dvema slojema polimer-bitumenskih trakov, ki ju odlikuje visoka fleksibilnost in trajnost. Prvo plast se položi brez uporabe plamena neposredno na toplotno izolacijo EPS z uporabo samolepilnega traku IZOSELF P3. Drugi sloj se izvede z varilnim trakom IZOELAST P4 PLUS. Hidroizolacija preide iz horizontale v vertikalo na steno in prag balkonskih vrat. Zgornji rob naj bo tudi mehansko pritrjen (vijačenje skozi letvico). Hidroizolacija naj sega vsaj 15 centimetrov nad končno višino tlaka.

Pohodne obloge

Pri klasični izvedbi zaključne obloge s keramiko na proti zmrzali odpornem cementnem estrihu je kakovostna hidroizolacija zagotovilo, da voda ne bo zatekala v objekt. Zgoraj opisani način toplotne izolacije in hidroizolacije je ustrezna osnova tudi za ostale izvedbe zaključnih oblog. V zadnjem času se čedalje bolj uveljavljajo rešitve z lesom, pranimi betonskimi ploščami in keramiko večje debeline, ki se montirajo na podkonstrukcijo, plastične podložke (distančnike) ali na višinsko nastavljive podstavke. Pri teh sistemih je lahko pohodna površina popolnoma ravna, saj voda med regami neovirano odteka na nagnjeno hidroizolacijo.

Fragmat Tim, d. o. o.

Več informacij na: www.fragmat.si